Odprto pismo gospodu Udu Bullmannu, vodji skupine S&D v Evropskem parlamentu: V Sloveniji ste zamudili priložnost poudariti, da svoboda medijev velja za vse enako!

  • Napisal  Jože Biščak
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Jože Biščak, glavni in odgovorni urednik revije Demokracija (levo) in Udo Bullmann, vodja skupine S&D v Evropskem parlamentu (desno). (Slika: arhiv Demokracije) Jože Biščak, glavni in odgovorni urednik revije Demokracija (levo) in Udo Bullmann, vodja skupine S&D v Evropskem parlamentu (desno). (Slika: arhiv Demokracije)

Spoštovani gospod Udo Bullmann,

pišem vam zato, ker ste se te dni mudili v Sloveniji, da bi podprli podpredsednico vaše poslanske skupine v Evropskem parlamentu, gospo Tanjo Fajon, in njeno stranko SD pri kandidaturi za volitve v Evropski parlament. Med obiskom ste po poročanju časnika Večer izjavili, da moramo v Evropi braniti svojo svobodo in da noben režim ne sme preprečiti izražanja mnenj. Kljub temu, da imava različne poglede na svet do cele vrste vprašanj, s katerimi se ubada sodobna Evropa, se ne bi bolj mogel strinjati z vami. Toda to, kar ste izjavili, mora veljati za vse enako, ne glede na ideološke in vrednostne razlike med posamezniki in skupinami. Žal ste priložnost, da bi to izrecno poudarili, zamudili.

Vaša izjava se nanaša zgolj na madžarsko protestno noto slovenskemu zunanjemu ministrstvu zaradi naslovnice v tedniku Mladina. Ne mislim ponavljati zapleta, ker ste z njim (čeprav enostransko) očitno seznanjeni, želim vam le povedati, da prejemate selektivne informacije o pritiskih na medije v Slovenije, ki nimajo prav nikakršne zveze s svobodo in demokracijo. Kot urednika vrednostno desno usmerjene revije Demokracija so me organi pregona kar trikrat zaslišali zaradi vsebine v reviji in njenih naslovnic, grozi mi kazenski pregon, za vsak primer posebej sem lahko obsojen na dve leti zaporne kazni. Zadeva je v Sloveniji šla tako daleč, da je premier Marjan Šarec lani jeseni opozoril državna podjetja, naj ne oglašujejo v medijih, ki širijo sovraštvo. Ampak veste, v Sloveniji širitev sovraštva pomeni, da ne deliš enakih mnenj z levico, da nimaš istih vrednot kot leve politične stranke. In naprej. Takratni minister za kulturo je napovedal zaostritev medijske zakonodaje, s katerim bi kaznovali in pokorili neposlušne medije. Oboje je bilo naperjeno proti naši reviji, kar zadnje mesece občutimo na lastni koži. Vprašam vas: Je to normalno? Je to svoboda? Je to svoboda tiska? Je to demokratično? Je to v duhu evropskih vrednot, o katerih ima vaša poslanska skupina toliko povedati samo takrat, ko je potrebno napasti suverene države, kot sta Poljska in Madžarska?

Vse to se dogaja reviji Demokracija, ki je de facto v opoziciji, saj uredništvo ne deli vrednot premierja Marjana Šarca in njegovih koalicijskih partnerjev, med katerimi je tudi stranka SD, vaša partnerica v skupini S&D. Podmladek te stranke se za svobodo govora in medijev zavzema tako, da predlaga ustanovitev spletne policije. In ta stranka ne skriva simpatij z nekdanjim komunističnim režimom, ki je Slovencem v času socialistične diktature nanesel več gorja kot nacizem in ki je zaradi drugačnih stališč pomoril več civilistov kot fašizem.

Sam osebno sem ves čas podpiral svobodo govora, ki jo razumem v njenem izvornem, prvinskem smislu kot absolutno človekovo pravico. Ne strinjam se s pritiski nobene politike na medije, ampak če je kdo danes deležen pritiskov v strani oblastnikov v Sloveniji, je to revija Demokracija. Kako boste torej poimenovali ravnanja Šarčeve vlade, ki sem jih opisal zgoraj? Ali sploh boste? Preden boste naslednjič startali na prvo žogo, se najprej pozanimajte o razmerah v Sloveniji, da ne boste izpadli dvoličnež. Predvsem pa se usedite, globoko zajemite sapo, dobro premislite, pozanimajte se o vseh okoliščinah in šele nato naj začnejo preskakovati vaši možganski nevroni. Verjamem, da je težko in da bi s tem utegnili užaliti strankarske tovariše. Kljub temu upam, da v prihodnje ne boste več zamudili priložnosti in se takrat, ko boste govorili o svobodi govora, če že o njej govorite, postavili v bran svobode vseh medijev, ne samo tistih, ki so vam ideološko blizu. Vendarle prihajate iz demokratične države, za razliko od Slovenije, ki ima zelo mlado demokracijo (vsaj na deklarativni ravni).

Veste, svoboda govora je ali pa je ni. Svoboda medijev je ali pa je ni. Ni nekaj vmes. Ne more nekaj, kar naj bi bilo v eni državi EU napad na svobodo govora, v drugi državi EU veljati za sovražni govor. Svoboda govora (in z njo svoboda medijev) je absolutna človekova pravica, neodtuljiva elementarna človekova pravica, eden največjih dosežkov na področju človekovih pravic, na kateri temeljijo demokratične ureditve. Povejte Tanji Fajon, razložite ji tako, da bo tudi ona razumela, da ni svobodo govora le takrat, ko govori levica, ko pa to počne kdo iz nasprotnega ideološkega pola, pa svobode govora ni več. Predvsem pa ji povejte, da spreminjanje slovenske zakonodaje na način, da se kaznuje in utiša vladajočemu (levemu) režimu neljube medije, ter pozivi vlade podjetjem, naj ne oglašujejo v določenih medijih, nima prav nikakršne zveze v svobodo, o kateri tako rada govori. Njen besednjak je v resnici besednjak diktatorja, njene besede so hujše od strupenih puščic, filter med možgani in usti ima samo takrat, ko gre za politične in finančne interese njenih političnih tovarišev in globalističnih elit.

S spoštovanjem,

Jože Biščak, glavni in odgovorni urednik revije Demokracija

(Angleška verzija je TUKAJ)

nazaj na vrh