Odbor Evropskega parlamenta o pranju denarja v NLB; o tem v Bruslju govoril dr. Anže Logar

  • Napisal  M. B.
Pogled na Evropski parlament v Bruslju Pogled na Evropski parlament v Bruslju Foto: http://www.europarl.europa.eu

Odbor Evropskega parlamenta, ustanovljen po aferi Panamski dokumenti za preiskovanje pranja denarja in izogibanja davkom, bo danes v Bruslju na pobudo evropske poslanke Romane Tomc obravnaval tudi primer pranja iranskega denarja v NLB. Po razpravi niso predvideni nikakršni pisni sklepi ali ukrepi odbora.

"Namen je, da se opozori, da je nekaj šlo narobe," je povedala Tomčeva (EPP/SDS) na novinarski konferenci v Ljubljani dan pred zaslišanjem na parlamentarnem odboru, znanem pod kratico Pana.

Člani odbora bodo v povezavi s primerom NLB zaslišali Anžeta Logarja (SDS), predsednika komisije DZ, ki raziskuje politično odgovornost za sanacijo bančnega sistema konec leta 2013, in novinarja Mladine Boruta Mekino.

Logarja in Mekino je po neuradnih informacijah izbral sekretariat Evropskega parlamenta z dveh ločenih seznamov kandidatov, ki sta ju predlagali članica odbora Tomčeva in nadomestna članica odbora Tanja Fajon (S&D/SD).

Za uvrstitev primera suma pranja denarja v NLB na sejo evropskega odbora so si po besedah Tomčeve prizadevali, ker gre za "pomembno tematiko" in ker je "bila odkrita po naključju in zahteva epilog".

Afera o primeru Farrokh, v okviru katerega so prek NLB med letoma 2008 in 2011 oprali za približno milijardo dolarjev, je izbruhnila tik pred odločitvijo vlade, da prekine načrtovano prodajo najmanj polovičnega deleža v NLB do konca leta.

Odbor Pana, ustanovljen sredi lanskega leta za 18 mesecev, sicer končuje svoj mandat. To bo njegova zadnja seja, na kateri bo poleg primera NLB obravnaval še primer pranja denarja v Azerbajdžanu.

Odbor pripravlja poročilo s priporočili za ukrepanje v boju proti davčnim utajam in pranju denarja. To poročilo je sicer po neuradnih informacijah že končano, tako da ni pričakovati, da bi bil primer NLB vključen v priporočila.

Danes ob 10.00 uri se v Evropskem parlamentu na odboru PANA začenja zaslišanje o primeru pranja denarja v NLB. Na zaslišanju bosta sodelovala tudi dr. Anže Logar, predsednik komisije za bančne goljufije v Državnem zboru Republike Slovenije in Borut Mekina, novinar tednika Mladina.

Evropska poslanka iz vrst ELS/SDS Romana Tomc, sicer edina slovenska polnopravna članica tega odbora, bo sodelovala v razpravi in v imenu skupine ELS prisotnima postavila vprašanja.

To bo zadnje srečanje poslancev članov odbora PANA. Na tridesetih sejah so se zvrstila zaslišanja preiskovalnih novinarjev, davčnih svetovalcev, bančnih strokovnjakov in drugih, kakor koli povezanih s področjem pranja denarja in davčnih utaj. Končno poročilo s priporočili, ki jih bo Evropski parlament sprejel na plenarnem zasedanju decembra v Strasbourgu.

Sejo odbora si lahko na spodnji povezavi ogledate v živo: http://www.europarl.europa.eu/ep-live/sl/committees/video?event=20171128-1000-COMMITTEE-PANA

Anže Logar je na odboru EP o pranju denarja v NLB povedal med drugim naslednje: »Iranska družba Farrokh, ki je bila na Deviških otokih ustanovljena z 2$ ustanovnega kapitala je preko največje SLO državne banke NLB v bančni sistem transferirala več kot 1 milijardo € v dveh letih. Vsi pogoji za ugotovitev, da je šlo za pranje denarja, so izpolnjeni. Ugotovili smo politično odgovornost nosilcev oblasti, ki kljub obveščenosti niso odreagirali, odgovornost menedžmenta NLB, ki do l. 2012 ni imela vzpostavljenega sistema za preprečevanje pranja denarja in pozvali nadzorne institucije, da preiščejo primer. Kriminalist, ki je preiskoval, je padel z lestve in se ubil, tožilec o zadevi sploh ni bil obveščen, odgovorni, ki so bili o zadevah obveščeni, a niso odreagirali, pa so danes na še višjih položajih. Presenečen sem nad izjavami g. Mekine, ko na nek način govori kot PR NLB. Naloga preiskovalnih novinarjev ni branjenje slabe bančne prakse v državnih bankah. Šlo je za utemeljen sum pranja denarja, kriminalno dejanje, ki ga je potrebno preiskati.«


» Tuje banke že po treh ali štirih sumljivih transakcijah obvestijo urad za preprečevanje pranja denarja, NLB pa tudi po 20.000 takšnih transakcijah ni naredila nič,« je na zaslišanju na odboru EP o pranju denarja v NLB še povedal Anže Logar, ki Evropskemu parlamentu razkril še naslednje: »Član KPK (Rok Praprotnik), ki je bil obveščen o pranju denarja v NLB, je dobil službo v NLB, kjer preiskuje, kako je ta informacija o pranju denarja prišla iz NLB v javnost. Kriminalist, ki je preiskoval, je padel z lestve in se ubil, tožilec o zadevi sploh ni bil obveščen, odgovorni, ki so bili o zadevah obveščeni, a niso odreagirali, pa so danes na še višjih položajih. Borut Pahor, ki je bil o tem prav tako obveščen, je danes predsednik države, zunanji minister Žbogar je predstavnik EU na Kosovu, predsednik KPK Klemenčič je danes pravosodni minister in kandidat za komisarja za človekove pravice EU, zato se to še kako tiče EU!«


Romana Tomc pa je na odboru EP o pranju denarja v NLB dejala: »Ob primerih, kot je pranje denarja v NLB, je jasno, zakaj vlada banke noče prodati. Tisti, ki jim NLB predstavlja neizčrpen vir denarja in politične moči, so poskrbeli, da so kriminalni posli ostali skriti pred očmi javnosti. Slovenske pravne institucije so bile ugrabljene, tako kot NLB, račun pa je bil izstavljen ljudem. : Ljudje se sprašujejo, zakaj imajo nizke plače in pokojnine ter zakaj morajo v zdravstvu čakati na operacijo 2 leti. Eden od odgovor se skriva tudi v NLB.« Romana Tomc je Boruta Mekino, ki se mu milijardni kriminal v NLB ne zdi pomemben davčni problem za Slovenijo, spomnila, da prihaja iz medija, katerega lastništvo je povezano s poslovanjem v davčnih oazah.


Milan Zver je na zaslišanju PANA v EP omenil še vidik pravne države in vprašal: »Evropska unija od l. 2014 premore mehanizem zaščite vladavine prava v državah članicah, na podlagi katerega lahko oceni, priporoča ali celo ukrepa, kadar države članice niso same sposobne zagotoviti vladavine prava. Ali menite, da je Slovenija sposobna sama ustrezno razkriti zadevo, ali bi morala na pomoč poklicati evropske inštitucije?« Na vrsti za ukrepanje je torej Slovenija. Odgovorne institucije bodo morale opraviti svoje delo in postaviti stvari na svoje mesto, sicer bo to moral storiti Bruselj. Milan Zver opozoril še, da se je skozi pranje denarja v NLB neposredno financiral islamski terorizem, kar je torej imelo neposreden učinek na zmanjševanje varnosti v Sloveniji in Evropski uniji.


Mimogrede, vsi slovenski govorci: Anže Logar, Romana Tomc in Milan Zver so svoja stališča predstavili in zagovarjali v slovenščini, le Borut Mekina, ki je nemara pozabil, da imajo v EP prevajalce in tolmače, pa se je raje mučil z angleščino. Njegovo minimaliziranje problema pranja denarja v NLB je zvenelo kot deško izgovarjanje, češ - saj so vse večje evropske banke prale iranski denar. Tudi njegovi trditvi, da afera NLB ni največji problem Slovenije, pravzaprav ni nihče verjel, saj je ni zmogel tehtno argumentirati.

nazaj na vrh