Ob izviru pri Črnomlju, kjer živi črna človeška ribica, so danes odkrili njeno skulpturo Izpostavljeno

  • Napisal  STA/ Z.P.
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
 V mostiščarski Zupančičevi hiši v Jelševniku: Deset predstavitvenih panojev in poljudni film Črna človeška ribica seznanijo obiskovalca z biologijo te redke živalske vrste. / Wikipedija V mostiščarski Zupančičevi hiši v Jelševniku: Deset predstavitvenih panojev in poljudni film Črna človeška ribica seznanijo obiskovalca z biologijo te redke živalske vrste. / Wikipedija

Ob izviru Jelševniščice pri izletniški kmetiji Zupančič v Jelševniku pri Črnomlju, ki je znan kot eno od treh do zdaj odkritih belokranjskih nahajališč endemične črne človeške ribice, so danes odkrili bronasto skulpturo tega močerila. To so postavili v okviru projekta predstavitve in varovanja življenjskega okolja te območne posebnosti.

Gre za partnerski podvig, ki ga črnomaljska občina izvaja z Razvojno izobraževalnim centrom Bela krajina, okoljskim društvom Proteus in novomeško enoto Zavoda RS za varstvo narave. Vanj bodo vložili nekaj manj kot 120.000 evrov, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja bo pokril štiri petine navedenega zneska. Končali ga bodo maja prihodnje leto.

Skulpturo črne človeške ribice je izdelal akademski kipar Boštjan Kavčič, ki je ob odkritju opozoril na ogroženost njenega življenjskega okolja.

Spregovoril je tudi črnomaljski župan Andrej Kavšek, ki je državo pozval k pomoči pri urejanju kanalizacije na okoliškem gričevju. Neurejena kanalizacija, škropljenje in gnojenje okoliških kmetijskih površin namreč močno ogrožajo krhko kraško življenjsko območje črne človeške ribice, je pojasnil.

Občina sicer že načrtuje ureditev kanalizacije v bližnji vasi Dobliče in gradnjo čistilne naprave, ker gre pri urejanju celotnega in dokaj poseljenega območja za večmilijonsko naložbo, pa tega sama zmore. Gre tudi za območje z manj kot 2000 populacijskimi enotami, zaradi česar z omenjenim urejanjem ne morejo sodelovati na razpisih za evropsko denarno podporo, je še opozoril župan.

Po podatkih zavoda za varstvo narave želijo sicer s projektom, ki so ga začeli marca lani, opozoriti na to redko in ogroženo živalsko podvrsto ter njen pomen, hkrati pa omejiti njeno ogroženost in pojav črnega močerila uvrstiti med belokranjske znamenitosti.

Po podatkih projektnih partnerjev projekt obsega ureditev turistične infrastrukture oz. urejenega dostopa, ureditev opazovalnega šotora nad kraškim bruhalnikom in izvirom Jelševniščice, druge ureditve in pripravo strokovnih predstavitev črnega močerila v naravi sami ter na izletniški domačiji Zupančič, ki je postala nova točka doživljajskega k naravi usmerjenega oz. zelenega turizma.

Poiskali so vodiče in jih ustrezno izobrazili, v učilnici na prostem z osnovno laboratorijsko opremo in simulirani kraški jami pa pripravili naravoslovne dneve in druge oblike javnega poučevanja. Obetajo si tudi šolske in druge obiske ter trajnostni turistični razvoj.

Po končanem projektu bo za omenjeno dejavnost kot njegov nosilec skrbela družina Zupančič. Njihovo kmetijo so vključili v lokalno turistično ponudbo, predstavitev pa zagotovili z ustrezno spletno stranjo in zloženkami.

Črni močeril ali črna človeška ribica je jamska dvoživka in podvrsta bele človeške ribice, ki živi v podzemnih vodah Bele krajine. Pri preučevanju izvira Dobličice v Beli krajini so jo leta 1986 našli člani Inštituta za raziskovanje krasa. Po do zdaj znanih podatkih živi le v jamskih vodah ožje okolice Črnomlja - odkrili so jo na izviru Jelševniščice, Dobličice in v Kanižarskem potoku, za razliko od belega pa ima črni močeril predvsem temno obarvano kožo in dokaj normalno razvite oči.

V Beli krajini so sicer večkrat opozorili, da je črna človeška ribica - predvsem zaradi onesnaževanja tamkajšnjih podzemnih voda in nasičenosti njenega življenjskega okolja z nitrati in fosfati - močno ogrožena.

nazaj na vrh