Nova velika zaušnica slovenskemu pravosodju; ESČP slovenskemu očetu prisodil 20 tisoč evrov odškodnine, ker so mu socialne delavke in družinsko sodišče nezakonito onemogočile stike z otroki

  • Napisal  L. S./Nova24TV
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Anja Kopač (foto: STA) Anja Kopač (foto: STA)

Sodne farse v Sloveniji se vrstijo iz dneva v dan. Pretekli teden je bila na Evropskem sodišču za človekove pravice razglašena nova sodba, ki ugotavlja kršitev človekovih pravic v Sloveniji. Sodniki ESČP so namreč odločali o pritožbi slovenskega očeta, kateremu je Center za socialno delo neupravičeno omejeval stike z njegovimi tremi otroki.

V društvu očetov DOOR, kjer so pred časom vložili skupinsko tožbo v Strassburgu, sestaviti pa jim jo je pomagal nekdanji sodnik na ESČP, Boštjan M. Zupančič, odločitev pozdravljajo, saj predstavlja sodno prakso za vse nadaljnje odločitve – v Sloveniji gre namreč za sistemski problem, kjer družinska sodišča večinoma sodijo po nareku delavk na Centru za socialno delo in psiholoških sodnih izvedenk, ki so v skoraj 90 odstotkih ženske. Slovenija bo morala očetu zaradi krivic plačati 20 tisoč evrov odškodnine, če bi bila s pritožbami na ESČP uspešna tudi večina drugih slovenskih očetov, pa bi to državo stalo več 100 tisoč evrov davkoplačevalskega denarja.

Kot poroča portal Domovina, bo morala Slovenija zaradi navedene kršitve očetu plačati 20 tisoč evrov odškodnine za nematerialno škodo in 3.700 evrov sodnih stroškov. Predvsem pa je sodba sodišča razkrila marsikatero nepravilnost delovanja CSD, na katere že dalj časa opozarjajo očetje, ki se znajdejo v ločitvenih postopkih in bojih za skrbništvo nad otroki.

Domovinja razkriva zgodbo očeta, ki je po ločitvi leta 2002 z bivšo ženo dosegel dogovori, da bo imela skrbništvo nad tremi otroki mama, oče pa bo imel pravico do stika s svojimi otroki. Ti stiki so se tudi dogajali in normalno potekali do julija 2006, ko je prišlo do zavračanja stikov s strani otrok in popolne prekinitve stikov med otroki in njihovim očetom do novembra 2008. Oče je nemudoma posumil, da gre za poskus odtujevanja otrok, v Sloveniji pogost primer, o katerem piše in predava socialni pedagog Matej Zaplotnik – zaradi neizpolnjevanja dogovora o skrbništvu in stikih z otroki je oče bil primoran sprožiti sodne postopke.

Mati odtujevala otroke in s pritožbami izsilila, da so mu za dve leti prekinili stike
A tekom tega postopka je izvedenec psihološke stroke sodišču predstavil, da je otrokom stik z očetom neprijeten in ga zato zavračajo. Kljub temu  je aprila 2008 Okrajno sodišče Kranj očetu sprva omogočilo redne stike z otroki, takrat starimi 12 let in sicer enkrat na štirinajst dni v prisotnosti šolske psihologinje, po pritožbi na Višje sodišče pa je mama dosegla, da je sodišče spremenilo odločbo in da so srečanja potekala samo še sna CSD v prisotnosti socialne delavke, po zgolj nekaj minut. Junija 2011 je sodišče v Kranju nato odločilo, da stiki med očetom in otroki niso več v njihovem največjem interesu, saj so zanje preveč travmatični. Na podlagi tega so se stiki ponovno prekinili. Sodišče je prav tako odločilo, da družinska terapija med staršema ni primerna. Pritožba ni bila uspešna, pišejo na Domovini.

Omenjeni spletni portal nadalje navaja, da je pritožnik je navajal kršitev 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o pravici do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Pri tem je sodišče v skladu s sodno prakso opozorilo, da dolžnost države ni samo, da ne posega v zasebno in družinsko življenje posameznika, ampak da stori vse, kar je v njeni moči, da je pravico mogoče uresničiti. Tega CSD in družinsko sodišče v primeru omenjenega anonimnega očeta seveda ni storilo, med drugim so organi resorja, ki ga v Sloveniji desetletja obvladuje stranka Socialnih demokratov, neodgovorno dopustili, da so se stiki med otrokoma in očetom za kar dve leti pretrgali. Poleg sodišča, ki je z odločbo pretrgalo stike med očetom in otroki, nosi veliko odgovornost predvsem CSD, ki je na podlagi napak ugotovljenih v inšpekcijskem nadzoru, pomanjkljivo opravil svoje poslanstvo.

Evropsko sodišče za človekove pravice v obrazložitvi sodbe navajalo neprofesionalno ravnanje socialnih delavk
V primeru sodbe sodišča ESČP, ki ga omenjamo zgoraj, pa lahko preberemo tudi o neprofesionalnem vedenju strokovnih delavk CSD, ki so skupaj z otroki v joku zapustile sobo, kjer naj bi se srečali z očetom. Kljub očetovi pripravljenosti za sodelovanje niso izvajali družinske terapije, ker je mati otrok to kategorično zavračala in bila v postopku nekooperativna. Poleg tega pa naj bi bila mati otrok v zasebnem življenju povezana z nekaterimi socialnimi delavkami, ki so vodile primer.

Zgodbe očetov, ki jih Centri za socialno delo diskriminirajo in jim onemogočajo stike z otroki, smo na Nova24TV že večkrat predstavili v oddaji Drugorazredni. Žal se očetje le redko odločajo, da s svojo zgodbo nastopijo v medijih, saj so deležni silovitih pritiskov vodstev CSDjev, ki grozijo s tožbami in sodiščem na lastno pest predlagajo tudi po več deset tisoč evrov kazni za očete, da bi jih povsem utišali. To jim ni uspelo v primeru očeta Senada Gigovića, katerega bivša partnerka je v stanovanje z njunima otrokoma vselila novega partnerja, ki je bivši obsojeni morilec. Ker se je oče s socialnimi delavkami prepiral, da tega ne smejo dovoliti, saj ga je strah za otroke, ki jih je novi partner za nameček še pretepal, so mu na CSD Nova Gorica omejili stike z otroki na eno uro na teden pod nadzorom. Ob tem je ekipa Drugorazredni razkrila, da je bila socialna delavka, ki je odigrala pomembno vlogo pri tej bizarni odločitvi, dobra prijateljica neodgovorne mame, ki je za nameček še zdravljena narkomanka.

Primer Senada Gigovića, ki se je zoperstavil kriminalnemu početju CSD Nova Gorica, opogumlja tudi druge očete
Gigović je vztrajal tako dolgo časa, da je inšpektorica Stanka Tutta na CSD Nova Gorica v omenjenem postopku ugotovila hude nepravilnosti, zaradi česar je bila čez noč potihoma menjana direktorica, stike z otroki pa mu je CSD vrnil. Danes Gigović na sodišču zahteva predodelitev otrok, CSD pa toži njega, ker je zgodbo spravil v medije. Ker je Gigović brez državljanstva in ne zasluži dovolj, mu je velikodušno na pomoč priskočila znana odvetnica Lucija Šikovec Ušaj. Po naših informacijah v tej tožbi Gigoviću zaenkrat dobro kaže.

Na centrih za socialno delo je sicer inšpektorat RS za delo (IRSD) ugotovil naslednje; v letu 2018 je preveril ravnanja v 173 zadevah in v 60 zadevah ugotovil pomanjkijivosti ali nepravilnosti pri izvajanju nalog centrov, v letu 2017 pa je preveril ravnanja v 164 zadevah in v 61 zadevah ugotovil pomanjkljivosti ali nepravilnosti pri izvajanju nalog centrov. Skrbi nas lahko, da je inšpekcija namenjena zagotavljanju zakonitega izvajanja dejavnosti. Na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti ali nepravilnosti pa lahko inšpektor zgolj izreče naročila ali ukrepe, s katerimi se odpravijo pomanjkljivosti ali nepravilnosti, medtem ko posebnih sankcij zakonodaja ne določa. CSD se lahko denarno kaznuje šele potem, ko in če se ukrepi inšpektorja ne ukrepajo.

Naj spomnimo. Septembra leta 2017 je Boštjan M. Zupančič v oddaji Drugorazredni pojasnil, da imajo očetje bistveno večje možnosti za zmago nad diskriminacijo socialnih delavk in sodnic, če nastopijo s skupinsko tožbo, kar je društvo DOOR tudi storilo. Zupančič je ob tem zatrdil, da bi se lahko v Sloveniji zgodil potres, podoben tistemu, ko je morala država izplačati odškodnini izbrisanim. Sicer pa zadnji primer znova dokazuje, kako korenitih sprememb je potrebna zakonodaja na področju Centrov za socialno delo, saj novi družinski zakonik teh malverzacij ne odpravlja.

L. S./Nova24TV

nazaj na vrh