Ne boste verjeli, kaj vse se skriva pod starim mestnim jedrom Celja: arheologi odkrili ostanke stenske poslikave luksuzne rimske vile iz prvega stoletja

  • Napisal  STA, G. B.
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Na območju Celja se je nekdaj nahajala stara rimska utrdba Celeja. (foto: arhiv Demokracije) Na območju Celja se je nekdaj nahajala stara rimska utrdba Celeja. (foto: arhiv Demokracije)

Fragmenti stenske poslikave rimske vile iz prvega stoletja po Kristusu, ki so jih odkrili ob arheološkem izkopavanju na Muzejskem trgu v Celju, pričajo o vrhunski umetnosti in izdelavi, ki je po kakovosti in ceni močno presegala siceršnje okvire nekdanje rimske province Norik, je v pogovoru za STA dejal arheolog in kustos Pokrajinskega muzeja Celje Jure Krajšek.

 

Arheologi so pod Muzejskim trgom pod zgradbo najverjetneje manjših pozno rimskih term, ki datirajo v obdobje med 3. in 5. stoletjem, odkrili razkošno mestno vilo, ki jih je osupnila s poslikavami, značilnimi za vile najbolj premožnih ljudi nekdanjega rimskega cesarstva. Kot je poudaril Krajšek, je bilo v provinci manj bogatašev, ki bi si lahko privoščili takšno razkošje, kot ga poznamo iz nekaterih lokacij po Italiji - Laciju, Kampaniji in Istri.

"Rimsko kulturo je treba ocenjevati z vidika Rimljana, ki prihaja iz Italije," je poudaril Krajšek in pojasnil, da je bilo Rimljanom vse, kar je bilo v provincah in zunaj meja Italije, daleč. Tako so se tudi vrhunske obrtniške delavnice z dobrimi mojstri držale Rima oziroma njegove okolice.

Do prihoda Rimljanov je bilo območje Celeje poseljeno s keltskimi Tavriski in del t.i. Noriškega kraljestva, ki je obsegalo del današnje Slovenije, Avstrijo in del Bavarske. Tega območja Rimljani zaradi dobrega sodelovanja s prebivalci in predvsem zaradi trgovanja s strateško pomembnimi kovinami niso vojaško osvojili, ampak so ga na miren način anektirali v svojo državo. Norik in s tem tudi Celeja je bil tako leta 15 pr. n. št. vključen v rimsko državo, med letoma 41 in 45, v času vladanja cesarja Klavdija, pa je postal rimska provinca pod upravo senata, kar pomeni, da na tem območju zato tudi ni bilo rimskih legij oziroma redne vojske. Ob ustanovitvi province pa je Celeja dobila mestne pravice in s tem naziv Municipium Claudium Celeia.

Celeja je bila z drugimi mesti povezana z razvejanim cestnim omrežjem, ki so ga zgradili Rimljani, vodna plovna pot pa zaradi hudourniške narave Savinje ni bila zanesljiva in stalna. Razmeroma velike količine vode - poraba vode je bila podobna današnji - pa so potrebovali tudi za obrt, zasebne kopalnice, javne terme. Zaradi velikih vodnih potreb in malo odkritih vodnjakov arheologi sklepajo, da so poleg kanalizacijskega omrežja imeli v Celeji speljan tudi vodovod, ki pa ga neposredno še niso odkrili. Ta bi lahko bil narejen iz lesenih cevi, kar je bila tudi sicer pogosta praksa po Evropi, je pojasnil Krajšek.

V Celeji je sprva mestno administracijo poleg elite staroselcev vodilo tudi nižje plemstvo iz Italije. Prebivalstvo mesta pa so poleg staroselcev predstavljali prišleki iz Italije - trgovci, uradniki in predvsem veterani, ki so bili sicer italskega izvora, a so izvirali iz nižjega sloja. Ti so širili rimsko kulturo in predstavljali del lokalne mestne in tudi provincialne elite, vendar so se od prave aristokratske razlikovali po bogastvu in predvsem tudi po okusu, ki, kot je pojasnil Krajšek, ni bil tako prefinjen.

Zaradi vsega omenjenega čudi razkošje rimske vile, ki jo zdaj arheologi skušajo sestaviti iz več kot 55.000 koščkov. Nad vilo, ki je bila vsaj enkrat korenito predelana, so pozneje zgradili manjše terme, ob čemer so dele hiše, ki jih niso mogli reciklirati, uporabili za zasutje. Med temi je tudi strop, ki je zelo bogato poslikan in so ga arheologi najlažje identificirali oziroma izločili iz mase drugih fragmentov.

Restavriranje stropne poslikave - okoli 4000 odlomkov - so v Pokrajinskem muzeju Celje prepustili kolegom iz Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, sami pa so prevzeli konzerviranje in restavriranje in situ ohranjene stenske poslikave. Del stropa bodo javnosti lahko prestavili čez kakšno leto, medtem ko sestavljanje ostalih fragmentov stenskih poslikav lahko traja več let. Kot je poudaril Krajšek, bo v okviru razstavišča predstavljen le del vile, saj so raziskave zajele le približno sedmino hiše.

Projekt po Krajškovih besedah presega nacionalni pomen, saj gre za vrhunsko in prvo tovrstno najdbo v Sloveniji. Pri konzerviranju in restavriranju se zato odpira tudi veliko tehničnih vprašanj, od zagotavljanja primerne vlage, ustvarjanja naravne mikroklime in ohranjanja barv do načina pripenjanja fragmentov. Zato so k sodelovanju v okviru mednarodne posvetovalne komisije povabili strokovnjake, ki delajo v Pompejih, Avstriji, Španiji, Franciji in Švici. Sredstva za konzerviranje in restavriranje poslikav je zagotovilo ministrstvo za kulturo, izgradnjo podzemnega razstavišča pa je financirala celjska občina.

Novo razstavišče je neposredno poleg Stare grofije, zato je dostop vanj najenostavneje urediti s podzemno povezavo. Tako bodo že obstoječemu razstavišču v kleti Grofije dodali še okoli 150 kvadratnih metrov novega, kjer bodo lahko najdbe - stenske poslikave - predstavljene in situ.

Razstavili bodo tudi del stropne poslikave, na kateri se da razločiti tri glavne prizore. Sredinski motiv prikazuje žalostno damo na vozu oziroma na četverovpregi skupaj z vojakom, kar po Krajškovih besedah ni pogosta kombinacija. Strokovnjaki sklepajo, da bi lahko šlo za upodobitev zgodbe o ugrabitvi Perzefone, ki ponazarja ritem letnih časov. Razbrati se da tudi zgodbo o nimfi Syrinx in Panu oziroma nastanku Panove piščali, prepoznaven pa je tudi motiv Amorja. Vse tri zgodbe so po Krajškovem mnenju zaznamovane s temama večne ljubezni in preobrazbe.

S stenskih poslikav arheologi še ne morejo sestaviti zgodb oziroma glavnih prizorov, presenetila pa jih je vrhunska izdelava - tako priprava ometov, barvne podlage in slikarsko delo, ki je na najvišjem možnem nivoju. Kaže, da je šlo za dobro delavnico in odličnega mojstra. Tudi dekorativni motivi, kot so ptički in rastlinski ornamenti, ter geometrijska postavitev, pričajo o uporabi enakih knjig predlog, kot so jih uporabljali denimo v Italiji. Podoben nabor motivov in predlog lahko opazujemo na stenskih poslikavah t.i. Ville Poppaea, ki naj bila v lasti cesarja Nerona in njegove druge žene, je poudaril Krajšek.

Na vprašanje, kako to, da se provincialna Celeja lahko pohvali s takšno rimsko arhitekturo in umetnostjo, je Krajšek odvrnil, da to ostaja uganka, podobno kot denimo ogromen rimski forum. Ta je bil po velikosti enak Oglejskemu, a Aquilea je imela verjetno okoli 100.000 prebivalcev, Celeja pa le med 12.000 in 15.000. Impozanten je bil tudi tempelj, ki sodi med največje rimske templje v Evropi izven meja Italije.

nazaj na vrh