Na današnji debeli četrtek se začenja pustni čas

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Z mastnimi jedmi in godom debelih se bo začel pustni čas (foto: Pixabay) Z mastnimi jedmi in godom debelih se bo začel pustni čas (foto: Pixabay)

Na današnji debeli četrtek, ki v šaljivem jeziku velja za god debelih ljudi, se bo začel pustni čas. Miza se mora na ta dan po izročilu šibiti od mastnih in nasitnih jedi. V Cerknici bodo oblast prevzeli Butalci, v Mozirju pa bo podelitev trških pravic.

 

"Na debeli četrtek je vedno moralo biti na mizi suho meso, denimo kuhana in pečena prekajena svinjska krača s kislim zeljem, kislo repo in 'tenstanim', torej praženim krompirjem," so za STA povedali v eni od cerkniških gostiln, kjer gostom radi ponudijo krajevno značilne jedi.

Tudi v Mozirju, kjer bodo na "debelega Pusta dan", kot pravijo četrtku pred pustnim torkom, podelili trške pravice, v pustnem času jedo kuhane suhe svinjske krače. Značilna pustna sladica pa je tako kot drugod v srednjeevropskem prostoru krof. Ta je danes običajno polnjen z marelično marmelado, medtem ko so prejšnje generacije gospodinj uporabljale domačo češnjevo marmelado, je za STA povedal Robert Klemenak, ki so ga v pustnem času v druščini mozirskih pustnakov zadolžili za stike z javnostjo in ga poimenovali Pustno gobezdalo.

Beseda krof izvira iz nemške besede za krof Krapfen, ta pa iz starovisokonemškega izraza krapho, ki je vse od 9. stoletja naprej pomenil pecivo v obliki kavlja. Krofi so namreč šele kasneje postali okrogli. V stari Avstriji so pisni viri omenjali krofe v 13. stoletju, prvi recepti zanje pa so z Dunaja iz leta 1486.

Po legendi, ki jo navajajo nemški avtorji, pa je krof v nemščini poimenovan po kuharici Cäcilie Krapf, ki je v 17. stoletju na Dunaju kuhala za tamkajšnje dvorne svetnike.

nazaj na vrh