Mirovni inštitut tudi uradno razkril: partner globalnega ovaduštva, ki nadzira in blokira drugače misleče, je FDV, ki ima status zanesljivega špiclja!

  • Napisal  Maja Viher
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Vodstvo FDV, ki ovaja drugače misleče na družbenih omrežjih: z leve tajnik fakultete Matej Zavrl, prodekanja za študijske zadeve izr. prof. dr. Katja Lozar Manfreda, prodekan za razvoj, kakovost in mednarodno sodelovanje izr. prof. dr. Samo Kropivnik, dekanja prof. dr. Monika Kalin Golob in prodekan za znanstvenoraziskovalno področje izr. prof. dr. Iztok Prezelj. (Slika: FDV) Vodstvo FDV, ki ovaja drugače misleče na družbenih omrežjih: z leve tajnik fakultete Matej Zavrl, prodekanja za študijske zadeve izr. prof. dr. Katja Lozar Manfreda, prodekan za razvoj, kakovost in mednarodno sodelovanje izr. prof. dr. Samo Kropivnik, dekanja prof. dr. Monika Kalin Golob in prodekan za znanstvenoraziskovalno področje izr. prof. dr. Iztok Prezelj. (Slika: FDV)

Glavni ovaduh, ki globalnim družbenim omrežjem sporoča in predlaga cenzuro vsebin, ki niso v skladu z doktrino kulturnega marksizma, je ljubljanska Fakulteta za družbene vede (FDV). To fakulteti, ki bi morala spodbujati različnost mnenj in promovirati svobodo govora, zagotovo ni v ponos. Dekanja FDV Monika Kalin Golob je tako na čelu organizacije špicljev, ki Slovenke in Slovence tožijo mrednarodnim korporacijam.

Tomaž Štih, na družbenem omrežju Twitter znan pod imenom Libertarec, je na Facebook profilu zapisal: »Če vas je zanimalo, kdo korporacijam YouTube, Twitter in Facebook pomaga označevati neprimerne spletne vsebine in izvajati cenzuro je danes prišlo ven. Partner (trusted flagger) v Sloveniji je FDV.«

In res. Na spletni strani Mirovnega inštituta, ki od države prejema milijonska sredstva, ki so bila prej ukradena neto davkoplačevalcem, je zapisano, da je partner projekta, ki ovaja drugače misleče na družbenih omrežjih, FDV, ki je pridobil status »verodostojnega prijavitelja«, kar pomeni, da ima status zanesljivega špiclja. Projekt ovaduštva naj bi trajal od aprila letos do marca 2020.

Partnerja Ovaduškega projekta sta še Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubjani in Mirovni inštitut, projekt pa financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Mirovni inštitut je o projektu na svoji spletni strani zapisal (TUKAJ):

»Osnovne raziskovalne aktivnosti projekta potekajo v dveh smereh. Izvajalke in izvajalci bomo najprej preučili pojavnost sovražnega govora v slovenskem jeziku na odgovarjajočih delih globalnih spletnih družbenih omrežij (SDO). Na tej osnovi bomo identificirali, na katerih SDO in na katerih lokacijah (skupinah, profilih) je ta pojav najbolj prisoten in ga nato kvalitativno analizirali. Pri tem bomo razlikovali med sovražnim govorom v širšem, sociološkem smislu (in tudi ostalimi sorodnimi oblikami spornega komuniciranja na spletu), ter sovražnim govorom v kazensko-pravnem smislu. Kvalitativni analizi sovražnega govora na družbenih omrežjih bo sledila analiza meril, ki jih uporabljajo SDO pri odstranjevanju prijavljenih primerov domnevnega sovražnega govora in analiza indikatorjev odzivnosti – posebej hitrosti odstranjevanja, vrste (ne)odzivnosti (npr. avtomatska obravnava, prisotnost specifičnega pojasnila, popolna neodzivnost) in deleži odstranitev posameznih primerov sovražnega govora na osnovi prejetih prijav. Projekt preverja tudi, kako na odzivnost omrežij vpliva tip prijavitelja spornih vsebin. Ločiti je namreč treba obravnavo npr. običajnega uporabnika SDO, s strani ponudnika SDO pooblaščenega verodostojnega prijavitelja (»trusted flagger«) in obravnavo uradnih organov (npr. policija).

Preliminarni podatki partnerja FDV, ki je za Slovenijo pridobil status verodostojnega prijavitelja za vodilna SDO (Facebook, Twitter, Youtube) kažejo, da verodostojni prijavitelji bistveno hitreje dosežejo odstranitev spornih vsebin. Drugi tok aktivnosti bo obsegal analizo dejanskih in normativnih (v obsegu kot ga bomo uspeli pridobiti) kriterijev ponudnikov SDO pri odstranjevanju domnevnih primerov sovražnega govora (njihovo samoregulacijo v vlogi ponudnikov internetnih storitev) in odgovarjajočo primerjavo z ustavo RS ter kazensko-pravno ureditvijo na področju omejitev svobode govora v Sloveniji. V skladu s tem bo projekt naprej jasno opredelil sovražni govor v kazensko-pravnem pogledu, nato pa – med drugim tudi na podlagi prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in usmeritev Sveta Evrope – obravnaval razmejitev med svobodo izražanja in prepovedjo sovražnega govora. V tem kontekstu bo opozoril na konceptualne težave, nedorečenosti, protislovnosti in nekonsistentnosti obstoječih zakonskih rešitev in s tem povezane pravne prakse. Obravnavali bomo tudi problematiko obravnave sovražnega govora kot kaznivega dejanja po 297. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) in sovražnega govora kot prekrška. Na osnovi mednarodnih aktivnosti projektne skupine – tudi članstva FDV v osrednjem mednarodnem združenju INACH (International Network Against Cyber Hate), ki na globalni ravni sistematično spremlja in obravnava spletni sovražnega govor ter svetuje pri sprejemanju politik, bodo ugotovitve postavljene tudi v mednarodni okvir.«

nazaj na vrh