Kučan je pisateljsko ustavo po udbovsko poznal že deset dni pred izidom: »Tu gre za tipično meščansko ustavo, ki je slabša od Čosićeve…!«

Milan Kučan Milan Kučan Urban Cerjak/Demokracija

Na javni tribuni v Cankarjevem domu so bile 25. aprila 1988 slovenski javnosti prvič predstavljene Teze za Ustavo Republike Slovenije, ki so bile objavljene v tematski številki Časopisa za kritiko znanosti pod naslovom Gradivo za slovensko ustavo.

Ta ustavni osnutek je v zgodovini slovenske ustavnosti postal znan pod imenom pisateljska ustava. Ob obletnici tega dogodka je bila v prostorih Muzeja slovenske osamosvojitve v Ljubljani okrogla miza, na kateri sta nastopila eden glavnih soavtorjev pisateljske ustave Peter Jambrek in zgodovinar ter predsednik Združenja za slovensko besedo Stane Granda. Pogovor je povezoval zgodovinar Metod Berlec.

 

Pisateljska ustava je razburila komuniste

Jambrek je ob tem izpostavil, da CK ZKS ni bilo všeč, da pisateljska ustava ne govori o Jugoslaviji, pritoževali so se, da v ustavi ni omembe delavskega razreda in socialističnega samoupravljanja. Opozoril je tudi, da je Milan Kučan kritiziral pisateljsko ustavo, še preden sta jo Janša in Bavčar objavila v Časopisu za kritiko znanosti 25. aprila 1988. Predsednik Centralnega komiteja (Milan Kučan) je namreč na znamenitem sestanku načelnikov uprav za notranje zadeve, na razširjenem kolegiju RSNZ v Tacnu 15. aprila dejal:

»Na koncu se čuti nekaj slovenskih pisateljev in njim pridruženih članov pristojnih za to, da napišejo novo ustavo. Tu gre za tipično meščansko ustavo, ki je slabša od Čosićeve, kajti Ćosićeva je sicer meščanska, ampak ostaja vsaj z eno nogo znotraj socializma in znotraj Jugoslavije. Ti naši pa ne govorijo niti o Jugoslaviji, niti o socializmu, niti o osvobodilni fronti. Ampak govorijo o naravni pravici slovenskega naroda, da se, izhajajoč iz neodtuljivih pravic človeka, naredijo družbo po svoji oziroma po Bučarjevi meri.«

Se pravi, da je bil Kučan s pomočjo Udbe podrobno in predčasno, se pravi še pred izidom, obveščen, kaj piše v t. i. Pisateljski ustavi.

Kučan je ob tem dejal še: »Mi pravzaprav politične kulture nimamo in če se to fašistoidno maniro, ki se kaže skozi omenjeno pisanje, skozi topotanje na javnih tribunah v Cankarjevem centru - če tega ne bomo obrzdali, se lahko zgodi, kar se je zgodilo v Nemčiji leta 1931.«

Takratni socialistični sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl pa je zaključil sestanek z naslednjimi besedami: »Mislim, da je po tem nastopu v bistvu razložen program slovenskih komunistov kako situacijo reševati. Tovariš predsednik, ker smo to snemali te prosimo za dovoljenje, da magnetogram pošljemo za osebno rabo vsem tu prisotnim, ker si gotovo niso uspeli vsega zapisati.«

 

Preboj so naredili kritični intelektualci

No, naj ob tem dodamo samo še to, kar je po Jambreku bistveno: »Preboja iz začaranih krogov starega režima in njegove lažne ustavnosti niso izvedli pravniki in politiki v službi tedanje oblasti, ampak kritični javni intelektualci – pesniki, pisatelji ter nekaj sociologov in pravnikov. /…/ »Za ustvarjanje nove slovenske ustavnosti in državnosti je bilo leta 1987 in 1988 potrebno izstopiti iz krogov oblasti.«

nazaj na vrh