Kardinal Rode ob sklepu Ad limina Apostolorum: Smo pred tem, da bodo narodi Zahodne Evrope odpadli od vere

Kardinal Franc Rode je opozoril na to, da se v Evropi dogaja odpad od krščanske vere. Kardinal Franc Rode je opozoril na to, da se v Evropi dogaja odpad od krščanske vere. Vir: SŠK

Slovenski škofje so z dopoldansko sveto mašo v baziliki sv. Petra v Vatikanu sklenili obisk Ad limina Apostolorum. Somaševanje škofov in duhovnikov je vodil kardinal Franc Rode, ki je v pridigi dejal, da je čas, da se položaj Cerkve s Sloveniji normalizira.


Obisk Ad limina Apostolorum na grobovih apostolov, ni samo pravno-administrativni dogodek, temveč bogoslužno dejanje in srečanje krajevnih Cerkva z naslednikom apostola Petra, je v pridigi spomnil kardinal Rode, ki je podrobno analiziral stanje v Katoliški Cerkvi v Sloveniji in dejal, da je slovenski temeljni izziv sekularizacija zahodnega kova, kamor sodi vse manj nedeljnikov, krstov pa tudi duhovniških in redovniških poklice: „A pri nas je še nekaj posebnega, česar drugod ne zasledimo v tolikšni meri. Trdovratno sovraštvo do Cerkve in vernikov, ki ga je pol stoletja podpihovala partija in se izraža zlasti v nekaterih medijih.“ Prav zaradi tega, je po besedah kardinala Rodeta čas, da se položaj Cerkve v Sloveniji normalizira. „Samo normalizira in da prenehajo anomalije, ki delajo iz naše dežele čudno izjemo. Drugi narodi, ki so se rešili komunizma so te probleme že davno rešili. Ali jim mi nismo sposobni? Morali bi imeti malo več poguma, malo več poguma in samozavesti in stvari bi se premaknile.“ Spomnil je na Vatikanski sporazum, ki v 14. členu omenja nadaljevanje prizadevanj Republike Slovenije in Svetega sedeža za reševanje odprtih vprašanj glede pastoralnega dela v vojski, policiji, zaporih in bolnišnicah. „Na tem področju nobenega premika v 15. letih. Tukaj je treba reči, da tudi Cerkev ni naredila svojega. Država nas ne bo silila k reševanju teh vprašanj, če mi sami ne bomo naredili prvih korakov. To so objektivni pravni problemi, ki jih je treba reševati za normalizacijo, ponavljam, normalizacijo naše družbe," je v pridigi dejal kardinal Franc Rode.

Trdovratno sovraštvo do Cerkve

Že pred desetimi leti je papež Benedikt XVI. slovenskim škofom ob obisku »Ad limina« povedal, da je izziv slovenske Cerkve sekularizacija zahodnega tipa, ki se izraža v hlepenju po materialnih dobrinah, zmanjševanju rojstev, zmanjšano število nedeljnikov in upad redovniških in duhovniških poklicev. Danes se po besedah kardinala Rodeta ta trend nadaljuje: število krstov naj bi padlo na 50%, zmanjšuje se število otrok, ki obiskujejo verouk, zelo se je zmanjšalo število duhovnih poklicev: „Trezno lahko rečemo, da smo pred pojavom, ki ga je Janez Pavel II. imenoval »tiha apostazija«, odpad od vere narodov Zahodne Evrope. To je kultura, ki jo zaznamuje sekularizacija, kultura, kjer Bog vse bolj izginja iz javnosti, kjer je zbledel edinstveni lik Jezusa Kristusa, kjer vrednote, ki jih je stoletja oblikovala Cerkev, izgubljajo svojo moč in svojo prepričljivost. Sekularizacija prodira v vsa področja vsakdanjega življenja in širi miselnost, ki izključuje Boga iz človeške zavesti,“ je dejal kardinal Rode, ki pa ga še bolj vznemirja nekaj drugega in sicer je to trdovratno sovraštvo do Cerkve in do vernikov, ki ga je pol stoletja podpihovala partija in se izraža zlasti v nekaterih medijih. Gre za sistematično negativno prikazovanje cerkve in zato se ljudje še bolj odmikajo od nje. Tudi slovensko šolstvo vodi mlade v brezbrižnost, malone ateizem, saj ne zagotavlja vzgoje v skladu z verskim prepričanjem staršev: „Vse to iz sovraštva do krščanstva in starih predsodkov do vere in Cerkve. Ta šola nadaljuje staro komunistično prakso, ki mlade vodi v ateizem, ko vero predstavlja kot nekaj, kar je preseženo, nekoristno in celo škodljivo za človeka,“ je dejal Rode.

Čas za normalizacijo

Kot je dejal kardinal Rode, naj bi drugi narodi, ki so se rešili komunizma, te probleme že zdavnaj rešili, nam pa manjka več poguma in samozavesti. Čas je torej za normalizacijo položaja slovenske Cerkve. Rode je omenil še Temeljni sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim Sedežem, kjer je opredeljeno razmerje med Cerkvijo in državo, v katerem je zapisano, da sta Cerkev in država na svojem področju in v svoji ureditvi neodvisni in samostojni. Obe se zavezujeta k sodelovanju, ko gre za skupno dobro, je zapisano v 1. členu. „Ta sporazum je Državni zbor ratificiral 28. januarja 2004 in je mednarodno veljavni dokument, ki veže obe strani,“ je dejal Rode in se vprašal: „Kako to, da se po skoraj 15 letih v naši deželi še vedno pojavljajo mnenja, ki ustavno ločitev države in verskih skupnosti razumejo kot izločitev Cerkve iz javnosti in pošiljajo vernike v zasebno sfero?“

Objektivni pravni problemi

„V isto smer kot vatikanski sporazum gre sklep Sveta Evrope iz leta 2015 (Resolucija 2076), ki sporoča, da načelo ločenosti (secularity) ne pomeni izločanja religije iz javnosti, ampak, nasprotno, omogoča in varuje možnost različnih veroizpovedi, da v družbi opravljajo svoje nenadomestljivo poslanstvo. Evropski svet zagotavlja pravico do verske svobode brez ovir, javno in svobodno. Stališče Sveta Evrope je povsem pozitivno do religije, ko govori o sekularnosti priznavanja (secularity of recognition) in smatra verske ustanove kot partnerje v prizadevnjih za mirno sožitje v družbi, pospešuje navzočnost Cerkva v javni šoli in verne državljane poziva, naj brez strahu izražajo svojo identiteto. Vatikanski sporazum v 14. členu omenja nadaljnje prizadevanje Republike Slovenije in Svetega Sedeža za reševanje odprtih vprašanj glede pastoralnega dela v vojski, policiji, zaporih in bolnišnicah. Na tem področju nobenega premika v 15 letih. Tu je treba reči, da tudi Cerkev ni naredila svojega. Država nas ne bo silila k reševanju teh vprašanj, če mi ne bomo naredili prvih korakov. To so objektivni pravni problemi, ki jih je treba reševati za normalizacijo naše družbe. A so še drugi, ki zadevajo človeka v njegovem jedru,“ je še poudaril kardinal Rode.

Bog je ljubezen, svoboda in radost

V nadaljevanju je Rode omenil še problem, da Bog izginja s človeškega obzorja, svobode je vse manj in človeštvo ostaja brez prave orientacije. Posledice so osamljenost zlasti starejših, pa ne le starejših, ki nimajo nikogar, ne svojcev ne prijateljev. „Človeka na samoto obsoja ateizem,“ je dejal Rode, „saj je Bog edina tolažba v žalosti, edina navzočnost, ki zapolni našo samoto.“ V Bogu je tudi izvir svobode in vir radosti; edino Bog mi lahko podari ljubezen, ki je brezpogojna in popolnoma trdna. Rode je pridigo zaključil z mislijo:“Tu, na grobu apostola Petra, ki je prvi izpovedal vero v Kristusa, prosimo za dar vere: zase, za naše družine, za našo deželo. Naj ne poide gorivo plamenu, ki je skozi stoletja svetil našim prednikom, jim dajal poguma v življenju in osmišljal njihovo smrt.“

Celotni pridigi kardinala Rodeta lahko prisluhnete na povezavi: https://soundcloud.com/ivan-herceg-855514614/pridiga-kardinala-franca-rodeta-med-sveto-maso-v-baziliki-sv-petra?utm_source=soundcloud&utm_campaign=share&utm_medium=facebook

nazaj na vrh