Javnomnenjska anketa Parsifala SC in FUDŠ: Slovenski demokratski stranki že tretji teden narašča podpora, zastoji pri oblikovanju nove koalicije koristijo LMŠ

  • Napisal  Rok Krajnc
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Javnomnenjska anketa kaže, da SDS že tretji teden narašča javnomnenjska podpora. Foto: Polona Avanzo Javnomnenjska anketa kaže, da SDS že tretji teden narašča javnomnenjska podpora. Foto: Polona Avanzo

Po odstopu predsednika vlade Marjana Šarca se SDS že tretji teden zaporedoma vzpenja na lestvici, na raven prvega tedna pa se je vrnila LMŠ, kaže anketa Parsifala SC in FUDŠ. V veliki meri na račun podpore Levici in predvsem SD, ki ji je podpora znatno padla, podobno velja za SNS. Desus ostaja stabilen, zastoji v pogajanjih o sestavi nove koalicije in javni odmevi znotrajstrankarskih dogajanj pa niso koristili SMC in delno NSi, kjer je zaradi javnih nastopov evropske poslanke opazna skepsa glede enotnosti stranke. Obe stranki sta izgubili nekaj podpore, ki sta jo pridobili drugi teden po odstopu vlade. Na robu praga za vstop v DZ ostajata SMC ter SLS, brez resnih možnosti pa je stranka SAB z manj kot 1% podporo.

Iz tedna v teden pada delež tistih, ki bi si bolj kot novo koalicijo želeli predčasne volitve, vendar je še vedno v večini. Krepi pa se delež popolnoma odločenih glede udeležbe na morebitnih predčasnih volitvah. Podpora predsedniku SDS kot morebitnemu novemu mandatarju se krepi že tretji teden zaporedoma, hkrati pa pada drugemu na lestvici Marjanu Šarcu. Opazno je tudi povečanje podpore predsedniku SMC Zdravku Počivalšku.

Stranka SDS beleži najvišjo podporo

Glede na podatke javnomnenjske raziskave, ki jo je za Nova24TV izvedla agencija Parsifal SC, bi, če bi bile volitve v državni zbor to nedeljo, največ volivcev svojo podporo namenilo stranki SDS (22,4 %), sledi LMŠ (16,2 %), Levica (5,4 %), SD (5,3 %), DeSUS (4,1 %) in NSi (3,6 %). 32,5 % volivcev je neopredeljenih.

Če upoštevamo samo opredeljene anketirance, bi stranka SDS dobila 33,2 %, LMŠ 24,0 % in Levica 8,0 %.

SDS se je podpora še zvišala v primerjavi s prejšnjim merjenjem (iz 31,4 % na 33,2 %),  in je močno pred  pred LMŠ, ki ji je podpora, iz že navedenih razlogov, tudi nekoliko zrasla. Podpora je padla strankam SD, NSi, SNS in nekoliko tudi SMC.

Javnost meni, da bi bil najprimernejši mandatar Janez Janša


Sodelujoči so bili vprašani tudi o tem, kdo bi bil po njihovem mnenju najprimernejši mandatar za sestavo prihodnje vlade. Največ (24,7 %) anketirancev meni, da je najprimernejši kandidat za mandatarja prihodnje vlade Janez Janša, na drugem mestu je Marjan Šarec, ki pa zaostaja že za 6 odstotnih točk.

Očitno je, da iz tedna v teden opazno narašča delež takšnih, ki menijo, da bi bil najprimernejši mandatar Janša. Petega februarja je bilo takšnih 20,9 odstotka, 20. februarja pa že 24,7 odstotka. Delež takšnih, ki menijo, da bi bil najprimernejši mandatar Šarec, se je pa znižal. Močno se je povečal delež tistih, ki menijo, da bi bil najprimernejši mandatar predsednik SMC Zdravko Počivalšek in sicer iz 1,4 odstotka 5. februarja na kar 5,6 odstotka 20. februarja.

Prav tako narašča število tistih, ki menijo, da bi bilo primerneje, da se sestavi nova vlada. 5. februarja je tako menilo 36 odstotkov vprašanih, 20. februarja pa že 40,2 odstotka. Delež tistih, ki menijo, da je primerneje, da se razpišejo predčasne volitve upada in jih je komaj nekaj več kot polovica.

Glede na raziskavo je delež takšnih, ki se bodo zagotovo udeležili naslednjih parlamentarnih volitev 44,6 odstoten, delež tistih, ki se zagotovo ne bodo udeležili volitev pa je narasel na 16,9 odstotka.

Javnomnenjsko raziskavo je za Nova24TV izvedla agencija Parsifal SC med 19. in 20. februarjem in sicer po telefonu med 720 polnoletnimi prebivalci Slovenije. Od anketirancev je 50,8 % žensk. Povprečna starost znaša 51,7 let, standardni odklon pa je 16,1 let.

Največ anketirancev je iz najstarejše starostne skupine (43,7 %), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina (36,1 %) in najmanj je najmlajše starostne skupine (20,2 %).

Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (32,8 %), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (26,0 %), 23,1 % anketirancev ima poklicno šolo in 18,1 % anketirancev ima dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo.

Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (49,5 %), sledi mesto (32,4 %) in manjši kraj (18,1 %). Največ anketirancev prihaja iz Osrednjeslovenske regije (25,3 %), sledita Podravska (16,2 %) in Savinjska (12,1 %) regija.

nazaj na vrh