Janša in Šircelj opozarjata: NLB in vlada na škodo davkoplačevalcev upoštevata nezakonite sodbe hrvaških sodišč

Tiskovna konferenca Janeza Janše in Andreja Širclja (foto: Polona Avanzo) Tiskovna konferenca Janeza Janše in Andreja Širclja (foto: Polona Avanzo)

Predsednik SDS Janez Janša in poslanec SDS mag. Andrej Šircelj sta na novinarski konferenci predstavila predlog za začetek postopka za dopolnitev Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki sta ga v parlamentarni postopek vložili poslanski skupini Slovenske demokratske stranke in Nove Slovenije.

 

»Pred kratkim nas je davkoplačevalce presenetila vest, da je NLB plačala 800.000 evrov terjatve na podlagi sodbe hrvaških sodišč iz naslove tožbe za prenesene vloge varčevalcev oz. depozitarjev nekdanje podružnice nekdanje Ljubljanske banke Zagreb. Presenetila nas je zato, ker je to plačilo - če je bilo res izvedeno - v nasprotju s slovensko zakonodajo, natančneje z ustavnim zakonom iz leta 1994, v nasprotju z veljavnim mednarodnim sporazumom o nasledstvu, ki ga je sprejela tudi Republika Hrvaška, in v nasprotju z memorandumom iz Mokric, ki je bil podpisan leta 2013 med hrvaško in slovensko vlado, s katerim se je Hrvaška zavezala, da bo zaustavila vse sodne postopke, ki gredo na račun nekdanje podružnice Ljubljanske banke v Zagrebu,« je povod za predlagane spremembe ustavnega zakona pojasnil Janez Janša. Izrazil je začudenje nad odzivom uprave in nadzornikov NLB po objavi vesti, da je prišlo do tega plačila, ter nad izjavami predsednika vlade, ki je nakazoval možnost, da vlada odobri rezervacije NLB za celotne terjatve z obrestmi vred do višine 400 milijonov evrov. Kot je dejal, ne preseneča toliko, »da se na Hrvaškem dogajajo stvari v nasprotju z dogovori in mednarodnimi sporazumi, preseneča pa nas, da v Sloveniji slovenski organi, banka, ki je v 100-odstotni državni lasti, in vlada, ki s to lastnino preko SDH upravlja, upošteva sodbo sodišča tuje države, ki je v nasprotju z dvema mednarodnima sporazumoma in v nasprotju z ustavnim zakonom, ki velja v Republiki Sloveniji, se pravi, ki je v nasprotju z mednarodnim in slovenskim pravnim redom«.

Kot je poudaril predsednik SDS, je potrebno preprečiti nadaljevanje te škode, ki gre neposredno na račun slovenskih davkoplačevalcev: »NLB smo v življenju te generacije že 2x sanirali, velikokrat dokapitalizirali. V primeru nadaljevanja teh plačil so neposredno ogroženi vaši žepi in to v nasprotju z zdravim razumom, mednarodnim pravom in slovensko zakonodajo«. Zato smo se predlagatelji odločili za amandmiranje ustavnega zakona iz leta 1994, na podlagi katerega NLB nima nobene pravne, materialne, ali kakšne druge obveznosti do nekdanje Ljubljanske banke.

Ta zakon je del veljavnega pravnega reda v Sloveniji, ki je članica EU. »Mogoče se lahko hrvaška sodišča delajo, da ne obstaja, ne more pa se enako obnašati banka, ki je v 100-odstotni državni lasti, ali Vlada Republike Slovenije, ki je dolžna spoštovati ustavo, zakone in mednarodno pravo. S predlogi dopolnitev tega ustavnega zakona tako predlagamo »prepoved kakršnega koli plačila na podlagi nezakonitih sodb hrvaških sodišč. Predlagamo tudi takojšnjo kompenzacijo na podlagi odločitev vlade preko FURS-a, če do takšnih izplačil pride, brez sodnih postopkov in kakršnih koli komplikacij. Gre za zaščito slovenskega pravnega reda, deloma mednarodnega prava, predvsem pa za zaščito žepov slovenskih davkoplačevalcev, ki jim grozi še plačilo 400 milijonov evrov za nekaj, kar nikoli ni bila upravičena terjatev do slovenskih davkoplačevalcev.« Želimo zagotoviti, da se spoštuje ustavni zakon, da ima vlada neposredne pristojnosti, da v primeru kršitve takšna plačila kompenzira. Ustavni zakon bo z dopolnitvami izrecno prepovedal ta plačila bankam, naložil NLB, da uporabi vsa pravna sredstva preden se zateče k pomoči vladi, Banki Slovenije pa, da uvede sankcije zoper tiste tuje banke, ki bi skušale operacionalizirati takšne nezakonite sodbe hrvaških sodišč.

Predsednik SDS ugotavlja, da »imamo situacijo, ko slovenske institucije v nasprotju s slovenskim pravnim redom in mednarodnim pravom očitno upoštevajo nezakonite sodbe hrvaških sodišč, hkrati pa ta ista vlada to sosednjo državo toži, ker ne spoštuje arbitražnega sporazuma. Kdo nam bo v svetu še verjel?«

Ob tem je zastavil javno vprašanje: »Ali kdo med vami verjame, da je g. Brodnjak plačal teh 800.000 evrov v nasprotju z ustavnim zakonom in mednarodnimi sporazumi brez tega, da bi se posvetoval z lastnikom?« To po njegovem mnenju ni možno in kaže, da je šlo za neko zadevo širših dimenzij.

Glede na dosedanje pogovore ima predlog med poslanci široko podporo, a kljub temu je Janez Janša jasen: »Pričakujem, da bo vsak poslanec Državnega zbora RS, ki mu je kaj za interese slovenskih davkoplačevalcev, za spoštovanje pravnega reda, ki velja v tej državi, in mednarodnega prava, glasoval za zakon.«

Poslanec SDS mag. Andrej Šircelj pa je na novinarski konferenci spregovoril o ekonomskem zornem kotu glede Nove ljubljanske banke. Ob tem je uvodoma dejal, da je »milo rečeno čudno, da moramo pravni red v Sloveniji, ki temelji tudi na mednarodnih sporazumih, uveljavljati še z dodatno zakonodajo, ker se obstoječi pravni red in mednarodni sporazumi ne upoštevajo.«

Nato pa je dejal, da tudi ekonomski vidik glede NLB ni najbolj rožnat oziroma je slab. »Evropska komisija določa, da je bila dokapitalizacija NLB v bistvu nezakonita, predvsem z zornega kota, ker nismo izpolnili obvez o prodaji NLB. Sedaj potekajo pogajanja o tem, a kot kaže Evropska komisija ne pristaja več na to, da bi jo prelisičili ali prinesli naokoli in v tej povezavi zahteva dodatne pogoje od Slovenije,« je dejal mag. Šircelj in dodal, da je prodaja NLB povezana s ceno, in če obstajajo potencialne obveznosti, je cena NLB manjša.

»Podatek, ki je v javnosti, o 400 milijonov evrov dodatnih obveznosti, postavlja NLB v popolnoma drugačen položaj na trgu, njena cena je bistveno manjša zaradi tega in še več, postavlja se vprašanje, ali mora NLB v svojih bilancah te potencialne obveznosti upoštevati, ali ne,« je dejal mag. Šircelj. Po njegovih besedah pa že samo dejstvo, da se potrdi neko plačilo, »ki je po našem mnenju nezakonito, simbolno pomeni nižjo ceno NLB.«

Nadalje je mag. Andrej Šircelj predstavil podatke o tem, koliko sredstev je država v našo največjo banko že vložila ter koliko sredstev smo davkoplačevalci dobili nazaj. »Podatki od leta 1990 kažejo, da je bilo dokapitalizacij s strani države v višini 3 milijarde 851 milijonov. Če dodamo še dokapitalizacije KAD in SOD, pa ta znesek nanese kar 4 milijarde in 35 milijonov,« je podatke povzel poslanec SDS.

In koliko so davkoplačevalci dobili od dividend od NLB? Po besedah mag Širclja so dividende v letu 2015 znašale 43,8 milijonov evrov, v letu 2016 pa 63, 8 milijonov evrov. »Lahko se upošteva tudi prodaja 34% deleža NLB KBC-ju, kar je zneslo 557 milijonov,« je povedal mag. Šircelj in dodal, da razlika med vložkom v NLB in med tistim, kar smo dejansko dobili znaša 3 milijarde 186 milijonov oziroma 3 milijarde 370 milijonov.

 »Če torej vse skupaj zaokrožimo in rečemo, da smo od leta 1990 davkoplačevalci dali za 3 milijarde več kot smo dobili in če upoštevamo, da danes zelo dobra in velika hiša stane 300.000 evrov, potem smo v NLB v 28 letih davkoplačevalci dali za 10.000 hiš, za 10.000 družin. Če pa upoštevamo še ta zaplet s potencialnimi obveznostmi, potem pa teh zgrešenih investicij davkoplačevalcev lahko da ni konca. O tem pa bo več znanega jutri po seji Komisije za nadzor javnih financ,« je zaključil mag. Šircelj.

nazaj na vrh