(FOTO) Janez Janša na Pučnikovem simpoziju: Človek, ki je pokadroval večino ljudi v sodstvu, danes trdi, da imamo politično sodstvo

Janez Janša: Približno milijon in sedemsto tisoč ljudi ima volilno pravico. (foto: Matic Štojs Lomovšek) Janez Janša: Približno milijon in sedemsto tisoč ljudi ima volilno pravico. (foto: Matic Štojs Lomovšek)

Spirala absurda je dobila piko na i ravno v tem pismu Florjančiča, ki je postal predsednik Vrhovnega sodišča ravno na predlog gospoda Cerarja iz časov, ko je bil on predsednik sodnega sveta in zdaj se ti ljudje že med seboj obtožujejo kdo vpliva na sodstvo, kdo ne vpliva na sodstvo in tako naprej. Od tega pisma naprej v tej državi najbrž ni nikogar pri zdravi pameti, ki bi še trdil, da imamo v tej državi normalno sodstvo, da to sodstvo ni politično.

Na 11. Pučnikovem simpoziju, ki ga je v Slovenski Bistrici priredil Inštitut dr. Jožeta Pučnika v sodelovanju s fundacijo Konrad Adenauer Stiftung, so spregovorili o procesu proti četverici pred 30 leti in odmevih takratnih dogodkov v današnjem času.

»30 let je, odkar je slovenska pomlad – po več desetletjih diktature – začela dobivati večbarvno politično sliko: pojavile so se prve politične pobude in gibanja, slovenska civilna družba se je prvič množično odzvala na kršenje temeljnih človekovih pravic. To je bil čas, ko je dr. Jože Pučnik izdal znamenito knjigo Kultura, družba in tehnologija ter se odločil, da se bo vrnil v domovino in politično aktiviral v nastajajočem demokratičnem gibanju«, je okroglo mizo začel moderator Metod Berlec.

Uvodoma je zbrane nagovoril ustanovitelj Inštituta dr. Jožeta Pučnika Gorazd Pučnik, Pučnikov sin, ki zdaj živi v Trstu. »Cilj našega inštituta je spodbujati politično kulturo. To je bil cilj Jožeta Pučnika. Politična kultura je to, da razumemo, kaj se v državi dogaja, in kar ne razumemo, skušamo razumeti. To nas motivira, da potem odločamo. Odločamo pa na volitvah. Zato moramo iti na volitve in voliti«, je dejal.

Direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver je orisala zgodovinsko ozadje takratnega dogajanja. Ne dvomi, da je bila Jugoslavija totalitarna država, pri čemer je citirala podatek, da je bilo v letih od 1981 do 1985 na Slovenskem v zaporu 440 političnih zapornikov, po neuradnih podatkih najverjetneje še več. »To, kar danes slišimo, da je v 80 letih šlo že za neko mehko varianto socializma oziroma samoupravljanja po meri človeka, celo da je partija sama položila oblast v roke novim političnim strankam in gibanjem, še zdaleč ne drži«, je dejala.

»Po 30 letih je pogled na takratno dogajanje nekoliko bolj jasen, a še danes ne vemo vsega«, je povedal David Tasič. Žalosti ga, da še posebej mlajše generacije zelo malo vedo o teh dogodkih. »Celo starejši se ne spomnijo več vsega tega, kar je pripeljalo do konca totalitarnega sistema pri nas. Zgodovinski spomin je opešal in to izkoriščajo sile, ki želijo obnoviti socializem, zdaj sicer v novi obliki kot neke vrste demokratični socializem, a v tem vidim veliko nevarnost. Moramo se spomniti, da je bil socializem obsojen na svoj konec, ker je bil ekonomsko nevzdržen«, je dejal.

Publicist Igor Omerza meni, da ta energija med Slovenci še vedno tli. »Vrednota slovenske države in demokratizacije med ljudmi je kljub vsem težavah, ki jih imamo, ogromna. Takšni dogodki, kot je današnje srečanje, je dobra priložnost, da se te stvari povedo«, je dejal.

Janša o procesu proti četverici, Patrii in Cerarjevem odstopu

Predsednik SDS Janez Janša je uvodoma spregovoril o programu mladinske organizacije, ki je bil za takratno totalitarno oblast »kaplja čez rob«. Zaradi tega je vrh slovenske partije in represije odločil, da »je treba porezati špice, ki preveč štrlijo.« Če kdo želi neposreden dokaz za to trditev, ga lahko najde v magnetogramu iz Tacna iz aprila leta 1988, ko sta Milan Kučan in Tomaž Ertl zbrala šefe udbe in javne varnosti in jim rekla natančno to: da je treba preprečiti te kontrarevolucionarne pojave, nekatere stvari se da urediti, kot sta rekla, na bolj zvit način, nekatere špice pa je treba porezati tudi z več represije, če je treba, je pojasnil Janša.

»Ertl je tam še rekel, da tovariši v drugih republikah mislijo, da je v Sloveniji manj represije, kot pri njih, v bistvu je je pa več,« je Janša citiral dokument, ki je v celoti objavljen v knjigi 25 let pozneje, ki jo je izdala Založba Karantanija. Ko boste naleteli na namigovanja, kako je partija sama sestopila z oblasti, kako je bila partija pobudnica teh sprememb, vzemite v roke to knjigo, preberite ta magnetogram in boste videli, kaj je bilo vodilo dogajanja v Sloveniji v tistih časih, svetuje Janša.

V programu mladinske organizacije je bil en stavek, ki je predstavljal to kapljo čez rob. Od časov, ko je Jože Pučnik moral v zapor zaradi dveh člankov, je v takratni državi obstajal nek strah pred obtožbo. Karkoli si kritičnega rekel o režimu, tudi če je to samo zgledalo kritično, so te obtožili, da ti ne gre za stvar ampak za oblast, da se boriš za oblast. To je javnost takrat nekako kupila. »Bog ne daj, da bi se kdo boril za oblast. Oblast je bila od delavskega razreda, od ljudstva, od vseh,« je dejal Janša. Niti niso smeli reči, da je na oblasti partija, partija je bila samo idejna sila, oblasti pa pravzaprav ni bilo, nihče ni hotel biti oblast, vse je bilo podružbljeno, je še pojasnil. Kdorkoli je bil takrat obsojen, da se bori za oblast, je bila to obsodba za kontrarevolucijo, za rušenje režima.

»Velikokrat sem bil sam v teh situacijah, ko sem kaj napisal za kakšen mladinski časopis, da sem se moral že takoj ograditi od tega v smislu, mi se ne borimo za oblast, hočemo samo spremeniti nekaj stvari znotraj sistema. V tem programu pa smo prvič zapisali naslednji stavek: Na očitke, da nam gre za oblast, odgovarjamo DA. Gre nam za oblast, oblast pripada vsem, ni samo vaša, pojdite na volitve in bomo videli, koliko oblasti ima kdo. Mi se bomo vsekakor borili za oblast, za tisti del oblasti, ki nam jo bodo eventuelno namenili volivci,« je orisal Janša. Ta del je bil za takratno oblast prehud.

Janša je imel kasneje priložnost govoriti z nekaterimi ljudmi, ki so bili na tistem sestanku v Tacnu, ki so bili del tistega aparata. Nastala je panika, ker naenkrat ni bilo več orožja proti temu, ker je urok strahu popustil. »Ko smo mi to pisali takrat, se nismo zavedali, da se bo to zgodilo,« je še dodal.

Energijo, ki se je sprožila ob prvi aretaciji in doživela vrhunec z množičnim zborovanjem na Kongresnem trgu, je po besedah Janeza Janše partija zatrla, ta energija se je ponovno zbudila v začetku maja naslednjega leta ob ponovnih aretacijah. Kasneje so jo z razbitjem Odbora za varstvo človekovih pravic v veliki meri nevtralizirali. »Večji del te energije je potem obudil Demos, jo uspel preusmeriti v delno demokratizacijo in osamosvojitev in to je bil višek te energije,« je poudaril Janša in nadaljeval, da so tisti, ki so takrat zgubili to državo, jo potem hitro privatizirali, spet so jo ukradli. Na t. i. ljudskih vstajah leta 2012 je bilo zanimivo poslušati kričanje »pred 20 leti ste nam ukradli državo«. »Ravno tisti, ki so to kričali, so jo ukradli. S tem očitkom so mislili na državo, ki je oni niso hoteli, na državo, ki ni bila intimna opcija partije in njenih derivatov,« je pojasnil.

Ker je šel rez slovenske pomladi takrat tako globoko v slovensko družbo, si po Janševih besedah nekateri ključni akterji na nasprotni strani še vedno ne upajo temu odkrito nasprotovati, še vedno lažejo, zamegljujejo svojo takratno vlogo, trepetajo pred tem, da se bo našel še kakšen dokument v arhivu, ki to razgalja, poskušajo na vse načine arhive zapreti iz strahu pred tem, da mogoče niso čisto vsega počistili.

Janša je prepričan, da ta osamosvojitvena energija ni dokončno izgubljena ali porabljena. Tudi zaradi tega, ker je tisto obdobje procesa proti četverici, nastanka novih strank, Demosa, plebiscita, osamosvojitve, vojne, mednarodnega priznanja Slovenije vendarle ustvarilo vrednostno središče slovenskega naroda, do katerega ima večina pripadnikov naroda in prebivalcev te države pozitiven odnos.

Vidimo tudi, da drži tista trditev, ki pravi, da kadarkoli upravljavci države zaidejo stran od tega vrednostnega središča, država zaide v krizo. »Ko v ospredje postavljajo obdobja in slavijo dogodke, ki so Slovence tragično razdelili, povzročili silne nesreče in se to slavi, imenuje čas napredka, čas pozitivnega prevrata v zgodovini in tako naprej, ko se časti diktatorje in morilce tistega časa, to je ravnanje v nasprotju z vrednostnim središčem slovenskega naroda in je škandalozno,« zatrjuje Janez Janša.

Po njegovem smo v letošnjem letu doživeli že dva viška vrnitve v te čase, enega na bakanaliji v Dražgošah, kjer je govornica, ki je bila pohvaljena od ključnih akterjev te opcije jasno rekla, da odločno zavrača spravo, da se ve, kdo je zmagal, da zmagovalci pišejo zgodovino. Malo kasneje je ena od udeleženk tega srečanja, ki je postala predsednica največjega sindikata v državi, rekla na nekem zborovanju »včerja smo prosili, danes zahtevamo, jutri bomo vzeli«. To je ponovila tudi na skupnem zborovanju s stranko SD, kjer je sedela zraven Dejana Židana. »Stranka, ki je naslednica tistih, ki so jemali in pobijali, je ploskala izjavi, v kateri se je grozilo ´jutri bomo vzeli´. Itak imajo največ pa bi spet vzeli,« je izpostavil Janša. Zaradi tega končnega rezultata še ni, šele prihodnost bo pokazala, ali je ta energija dejansko dobila v slovenski državi svojo izpolnitev ali pa so jo uspeli uničiti. Boj še vedno traja.

Predsednik SDS Janez Janša je spregovoril tudi o procesu Patria, po katerem ga še danes sprašujejo tudi marsikje v tujini. »Ko ljudem poveš, da je obtožnico v zadevi Patria vložila žena agenta udbe, ki nas je aretiral pred tridesetimi leti, ljudje ne verjamejo, večina ne verjame, nihče na zahodu si ne predstavlja, da je to možno,« je dejal in dodal, da za večino to ni znotraj okvira, v katerem razmišljajo, potrebno jim je dodano pojasnjevati, da razumejo.

Tako kot sojenje na Roški ni bilo javno, tudi sojenje v zadevi Patria ni bilo javno. Spomni se predsednika vojaškega sodišča, ki je prišel k njemu v celico, ga prepričevat, naj govori srbsko, da ne bo treba prevajati, kajti on ima rezerviran dopust. »Stvar je bila tako absurdna, bil sem v samici, grozili so mi, da ne bom nikoli več videl svoje družine, tip, ki mu je bilo naročeno, da nas obsodi, je pa prišel mene prosit, naj ne zahtevam prevajanja, zato da on ne bo zamudil dopusta,« je absurdnost tistega časa pojasnil Janša. Dodal je, da so bili tisti, ki so to spremljali od blizu, prepričati, da se bo stvar sesula, niso si pa mislili, da se bo tako hitro.

Za proces Patria je Janša dejal, da je vedel, da bo sodba padla. Trdno pa je prepričan tudi, da se bo ta sodni sistem, ki zaenkrat še obstaja, sesul, in misli, da do tistega časa ni več daleč. »Če bi slovenska javnost bodisi leta 1988 lahko v neposrednem prenosu spremljala en sam dan tiste obravnave na Roški, bi verjetno naslednji dan tam bilo sto tisoč ljudi, ko bi videli ta absurd. Tudi takšni, ki so takrat mogoče še zaupali takratnemu jugoslovanskemu režimu, sodstvu in tako naprej, tudi tisti bi izgubili vse iluzije. Če bi slovenska javnost lahko v neposrednem prenosu spremljala eno samo obravnavo v zadevi Patria, bi bil proces naslednji dan končan, ker bi bila reakcija takšna, da se tega ne bi dalo zdržati,« je prepričan Janša. Realnost je bila pa drugačna, kdor je gledal televizijo, ni izvedel ničesar.

Patria ni bil sodni proces, bil je politični proces, Janša pravi, da na zahodu temu pravijo kengurujski proces. To pomeni, da niti v formalnem smislu ni bil to pravni proces, celo Ustavno sodišče je zapisalo, da se je sodilo za nekaj, kar ni kaznivo dejanje. Sodba Ustavnega sodišča je bila soglasno sprejeta zaradi enega samega razloga, zato da se je preprečil postopek na evropskem sodišču, kjer bi to padlo z velikanskim pompom, je prepričan Janša.

Da bo kmalu prišlo do kolapsa tega monstruma pa po Janševih besedah kaže tudi pismo aktualnega predsednika Vrhovnega sodišča gospoda Florjančiča, ki ga piše predsedniku vlade v odstopu Miru Cerarju. Florjančič je bil v senatu Vrhovnega sodišča v zadevi Patria in glasoval za obsodbo, s tem je glede na kasnejšo sodbo Ustavnega sodišča krivično sodil. Danes piše predsedniku vlade v odstopu, ki je predsednik vlade ravno zaradi te obsodbe, drugače ne bi bil, piše mu celo kot nekdanjemu predsedniku sodnega sveta, češ bili ste predsednik sodnega sveta, danes pa kritizirate sodbo sodišča, skoz ste govorili, da se to ne sme kritizirati, zdaj pa vi kritizirate.

»Da je stvar jasna, tudi jaz osebno mislim, da je ta sodba Vrhovnega sodišča glede ponovitve referenduma politična,« je dejal Janša, saj so bili po enakem zakonu izvedeni tudi vsi pretekli referendumi. Zakon je sporen že nekaj let, večkrat je vlada trošila javni denar za propagando. »Zdaj naenkrat, ravno v tem času, ko se je nekomu zahotelo, da se skrajša mandat in da se spet povzroči nenormalne razmere v času pred volitvami, ravno zdaj se odloči,« pravi Janša, ki je za rezultate sodbe izvedel kakšen teden prej, prepričan je, da je to vedel tudi Cerar, da to ni bil nek šok.

»Spirala absurda je dobila piko na i ravno v tem pismu Florjančiča, ki je postal predsednik Vrhovnega sodišča ravno na predlog gospoda Cerarja iz časov, ko je bil on predsednik sodnega sveta in zdaj se ti ljudje že med seboj obtožujejo kdo vpliva na sodstvo, kdo ne vpliva na sodstvo in tako naprej. Od tega pisma naprej v tej državi najbrž ni nikogar pri zdravi pameti, ki bi še trdil, da imamo v tej državi normalno sodstvo, da to sodstvo ni politično. To trdi celo človek, ki je veliko večino teh ljudi, ki so sedaj na teh funkcijah, celo pokadroval na te funkcije, ki danes ni več predsednik vlade, ker je pač eno stvar izgubil - na podlagi politične presoje v vsakem primeru. Zdaj tudi on trdi, da imamo politično sodstvo,« je bil več kot jasen Janez Janša.

Mnogi bolj ali manj pomembni referendumi so šli mimo, celo volitve leta 2014, ki so bile ukradene, so šle mimo, niso bile razveljavljene ali ponovljene, je pa zaradi njih nastala velika škoda, kar dokazujejo tudi podatki OECD od leta 2008 naprej, koliko je katera članica v tem času povečala bruto domači proizvod. »Na vrhu imate Malto in Luksemburg s 70 %, spodaj imate Grčijo z minus 23 %, potem je predzadnji razred minus dva kjer smo mi, Hrvaška in še ena država, ki smo v zadnjih desetih letih povečali BDP za 12 ali 14 %. Na vrhu pod Malto in Luksemburgom so Češka, Poljska, Madžarska, Slovaška z dvigom BDP v tem času za tam od 35 do 60 %. Zaradi procesa Patria, zaradi zlorabe države, goljufanja za oblast, danes države, ki so nam gledale v hrbet pred desetimi leti, danes mi gledamo v hrbet po vseh kazalcih, po kupni moči na prebivalca. Če je kakšen podatek nazorno pokazal, kakšni so rezultati tega procesa Patria, je ta relativna primerjava zadnjih desetih let,« je povzel Janša.

Približno milijon in sedemsto tisoč ljudi ima volilno pravico. Nekateri bodo šli na volitve, nekateri ne, volili bodo različno. Čeprav so včasih tri izbire, gredo na koncu v isto vrečo, kar je en problem, je dejal Janša. Ponovno je opozoril, da na zadnji volitvah polovica ljudi ni volila. Po odstopu predsednika vlade ljudje, ki so imela 4 leta škarje in platno v rokah, govorijo, čim prej volitve, agonijo je treba skrajšati. »Če to prevedemo v razumljiv jezik, oni sami sebe proglašajo za agonijo in prosijo, da se jim mandat skrajša. Hkrati pa pravijo, da imajo vse pripravljeno za naslednji mandat in da bodo spet vladali. Koalicija je razpadla, hkrati pa trdijo, da edino levosredinska koalicija je svetla prihodnost Slovenije,« je povzel Janša. Dotaknil se je izraza »stare sile«, ki očitno še vedno obstajajo. To, da jih ljudje, ki po nekaj letih ugotovijo, da v bistvu niso imeli žezla v rokah, ne upajo opredeliti in poimenovati, se ni začelo s Cerarjem. »Spomnim se obdobja, ko je bil predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Parkrat sem bil v njegovi pisarni v temnem kotu vladne palače na jugozahodnem delu, na severozahodnem delu je bil pa predsednik države. Recimo pokojni dr. Drnovšek enega imena in priimka nikoli ni izgovoril. On ni nikoli izgovoril imena Milan Kučan. Je pa velikokrat beseda oz. situacija nanesla na to, da bi moral to izgovoriti. Ni si upal reči niti predsednik države, on je takole kazal s prstom. Tam, tam tako pravijo,« je pojasnil Janša. Dodal je, da smo doživeli epizodo z gospodom Pahorjem, ki so mu zrušili vlado in naenkrat je govoril o stricih iz ozadja. Dva dni nazaj smo doživeli podobno situacijo, nek odstopni govor neka, ki je rekel ´vračam vam oblast´, on oblasti nikoli ni dobil od ljudstva, tudi nikoli je ni imel, bil je marioneta. »Verjetno je že eno uro po tem dobil opozorilo in potem porabi dva dni, da se vleče ven iz tega. Vsi so stare sile, samo tisti ne, na katerega je mislil, ker tega pač ne sme izreči,« je še pojasnil Janša.

Vrnil se je tudi v čas razpada vlade Alenke Bratušek, ki je sklicala kongres Liste Zorana Jankovića, ki ga je izgubila. Preden se je to zgodilo, pa je prišel v njeno pisarno Milan Kučan, menda povprašat o proračunu. Podobno se je zgodilo pred nekaj tedni, ni prišel Milan Kučan, mogoče tudi, tega še nismo slišali, ampak je volilni štab Stranke modernega centra prevzel, kot pravijo, Andrej Klemenc, dolgoletni direktor Mladine oz. varuh lastniškega deleža Milana Kučana. »Od njega naj bi prišla ta ideja o odstopu. Gre za različno tehnologijo ampak gre za enak motiv, v smislu skrajšati mandat, bolje volitve prej kot kasneje, glede na to, da koalicija razpada, preprečiti prodajo NLB v vsakem primeru, preprečiti resno obravnavo poročil treh preiskovalnih komisij in če se le da zbežati stran zaradi odgovornosti plačevanja teh nezakonitih izterjav pri NLB, kar se je odkrilo prejšnji teden – to je bila kaplja čez rob, če mene vprašate,« je aktualne razmere analiziral Janša.

Dela se nek cirkus, kjer se bo skušalo maksimalno skrajšati produktivni čas razprav. Kjer se da vse na isti imenovalec, ni več razlike med tistimi, ki so imeli formalno škarje in platno v rokah in tistimi, ki so bili v opoziciji. Stranke, ki so bile v koaliciji, skušajo oprati svoj delež krivde za slabe rezultate. »Prostor za produktivno razpravo o tem, kaj narediti, da se bo stanje v Sloveniji popravilo, da se razgradila globoka država in stare sile, da ne bomo nikoli več govorili o tem, ta čas in prostor se odmika, manipulacije so hude, večina ljudi tega ne vidi,« je dejal Janša. Podobno situacijo smo imeli že leta 2011, leta 2014 in zdaj se nekateri trudijo na vse načine, da bi se to ponovilo, trudijo se tudi z novimi obrazi.

Sta pa dve bistveni razliki, kar se tiče zadnjih dveh predčasnih volitev. Pravijo, da gre osel samo enkrat na led, slovenski volivci so šli večkrat, ampak zdaj že znajo stvari premisliti in primerjati. »Razlika v političnem prostoru je pa to, da zdaj demokratične stranke, stranke članice Evropske ljudske stranke in novonastale stranke iz tega okrilja, zdaj sodelujemo. Tega ni bilo ne 2011 in ne 2014. Formalno vzeto imamo na eni strani to tranzicijsko ali izrojeno levico, ki se spopada med sabo, prosi, da se jim skrajša agonija, na drugi strani pa vendarle neko sodelovanje, nek poskus sodelovanja, priprav, skupen nastop, ki zna odločilno prispevati k večji volilni udeležbi na demokratični strani in tudi k bistveno boljšemu rezultatu, tudi k razjasnitvi same situacije,« je dejal predsednik SDS. Na drugi strani se bo povzročal kaos, zlorabljala se bo pravna država, delale se bodo afere in medijski spini, kljub temu mora biti na tej strani jasnost in odločnost in te razprave v krogu pomladih in izvorno demokratičnih strank nakazujejo na resno sodelovanje. Ob koncu je Janša dejal, da je več dogodkov pripeljalo do situacije, »da se zdaj na vsak način trudijo skrajšati ta čas, ko na demokratični strani dobivamo zalet, tam pa je, kot sami pravijo, agonija. Bolj kot bo to jasno in prezentno, več ljudi bo prišlo na volišča, več ljudi bo videlo upanje, da se nekaj spremeni, prej bo uresničena želja dr. Jožeta Pučnika: »Rad bi dočakal vsaj še en dan resne spremembe, vsaj en dan nekega časa, ki smo si ga predstavljali, ko je Slovenija nastajala«, ko je izrekel tiste znamenite besede ´Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo´.«

Pučnikova plaketa Dušanu S. Lajovicu za razvoj demokracije

Simpozij se je zaključili s podelitvijo Pučnikove plakete avstralskemu podjetniku slovenskega rodu Dušanu S. Lajovicu (v njegovem imenu jo je iz rok predsednika akademskega sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika dr. Matevža Tomšiča in predsednice Inštituta dr. Jožeta Pučnika dr. Andreje Valič Zver sprejel njegov vnuk Aleksander Lajovic) za prispevek k razvoju demokracije ter potrdil o uspešnem zaključku 27. generacije Akademije dr. Jožeta Pučnika.

nazaj na vrh