Janez Janša napoveduje referendum o dogovoru o migracijah: "Če verjamete v to, da se da to razložiti na pozitiven način, kar tukaj sprejemate, boste z veseljem pritisnili na tipko za to, da o tem odloči ljudstvo."

  • Napisal  Janja S.
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Janez Janša. (Slika: arhiv Demokracije) Janez Janša. (Slika: arhiv Demokracije)

»Če preberete resolucije, ki jih je recimo sprejemala socialistična internacionala, v zadnjem desetletju, boste videli, da ta politična opcija tudi v Evropi, migracije obravnava kot priložnost. Predstavnik Levice je zadnjič rekel na televiziji, kot priložnost za pomladitev, pri socialistih je pa to nekoliko bolj, bom rekel, filozofsko in ideološko, ker to izhaja iz komunističnega manifesta, kjer piše, da se lahko socialistično družbo ustvari samo, če se razgradi družina, narod, vera, zasebna lastnina in zasebno šolstvo. Če pri kolegih tamle iz leve malo ocenite predloge, ki jih dobivamo, tudi v zadnjih letih, v to smer, nasprotovanju ustavni odločbi glede financiranja šolstva itd., itd., stalni predlog, da se ukine spol in tako dalje, boste, bom rekel, videli zelo jasna prizadevanja za uresničevanje, bom rekel teh utopičnih bedarij iz komunističnega manifesta,« je v državnem zboru na izredni seji ob razpravi o Marakeški deklaraciji dejal predsednik SDS Janez Janša.

 

To je bil danes drugi nastop predsednika SDS v državnem zboru. Njegov uvodni govor si lahko preberete TUKAJ.

Drugi nastop Janše objavljamo v celoti.

»Hvala lepa še enkrat za besedo.

Moram reči, da je po tem, kar smo slišali oziroma kar so kolegi iz koalicije tukaj prebrali – ta razprava koristna. Morali bi / nerazumljivo/ že zdavnaj. Če se ta tema ne bi skrivala. In tudi nekoliko več iskrenosti smo danes slišali kot pa smo jo spremljali v izjavah vladnih in koalicijskih predstavnikov v zadnjih tednih. Ampak o tem nekaj kasneje.

Najprej – v soboto oziroma čez vikend je tukaj v Sloveniji potekal sestanek, konferenca - evropske konference Trilateralne komisije, ki jo imajo nekateri za globalno vlado v senci. Se pravi, neko združenje globalistov. Kar sicer že dolgo ni več. Bila je v okviru teh razprav tudi izjemno zanimiva tema o migracijah. In o problemih, ki jih povzroča in kako jih reševati. Moram reči, da nobenega predstavnika slovenske vlade ni bilo tam. Bila je pa, recimo, predsednica srbske vlade. No, in tam smo slišali nekaj podatkov, ki jih je potrebno vedeti za to, da bomo razumeli, zakaj ta tema danes deli svet Evrope in tudi Slovenijo. Javno mnenje. In tudi vlade. Tudi vladno mnenje.

Najprej pa naj rečem, da sem se zelo zabaval ob izjavah nekaterih kolegov, ki so trdili, da smo mi že leta 2006 podprli dokument, ki je nastal maja leta 2018. Tako da – tako sposobni nismo. Smo sposobni, zmagujemo na volitvah za razliko od vas, ampak dokumenta, ki nastane šest let kasneje pa ne znamo podpreti. Res pa je, da debata o tem, kako se soočiti s problemom migracij zaradi demografskega »buma« v določenem delu sveta – in še posebej v evropski soseščini – poteka že dolgo. Poteka najmanj dvajset let. In prvi poskus globalnega ali pa nekega splošnega dogovora, ki je bil dosežen brez tega, da bi države stalne članice Varnostnega sveta iz tega izstopale, so bili tako imenovani Milenijski cilji za odpravo revščine v svetu. Najbrž se vsi vsaj delno spominjamo tiste glamurozne, tistega glamuroznega zasedanja Združenih narodov ob prehodu na tretje tisočletje. In vznesenih besed o tem – tudi pač slovenski voditelji so bili tam – vznesenih besed o tem, kako bomo v treh desetletjih odpravili revščino v svetu. Postavljeni so bili konkretni etapni cilji in ognjemeti, ki so bili prižgani ob prehodu v nov »milenium« so na nek način oznanjali optimizem. Zdaj smo preko polovice tega obdobja, ko naj bi odpravili revščino v svetu – delno se je zmanjšala, dejansko, ampak če zdaj pogledamo doseganje teh etapnih ciljev v tem času, vidimo, da je velika večina sveta na te etapne cilje pozabila. Najbolj so nanje pozabili tisti, ki danes najbolj podpirajo ta tako imenovani Globalni dogovor o migracijah. 

Zdaj, če hočete konkretno številko – nekatere evropske države plus Kanada, ki so oblikovale dejansko to zaključno besedilo, ki ste ga šele danes v / nerazumljivo/ univerzi prevedli, namenjajo za učinkovito razvojno pomoč Afriki bistveno manj kot tiste države, ki tega ne podpirajo. Če pogledate na spletno strani Evropske komisije, razvojna pomoč, boste videli, da je celotna Evropska unija namenila za razvojno pomoč Afriki 16 milijard dolarjev. Kitajska 60 milijard, Agencija za razvojno pomoč Združenih držav je pa deset dni nazaj tudi povečala to vsoto za Afriko na 60 milijard dolarjev. S tem, da Združene države ne podpirajo tega pakta. Ko pogledamo kako je recimo, imate tudi podatke na spletu, koliko Slovenija prispeva za razvojno pomoč, ni podatkov o tem koliko gre v Afriko, vsaj mi jih nismo našli za zadnjih deset let, ampak da se izračunati proporc in če to izračunate, boste videli, da en sam Slovenec, to je Pedro Opeka, odpravil več revščine v Afriki kot vsa slovenska uradna razvojna pomoč za to celino. Mimogrede, dokumentarec o Pedro Opeki je pred kratkim doživel evropsko slavje in promocijo, slovenska nacionalna televizija, kjer je ta dokumentarec nastal, je pa to omenila v poročilih ob enih, bom rekel, zelo sramežljivo, so pa o tem pisali svetovni mediji. Pač toliko o tem. Namesto, da bi tako imenovana razvojna pomoč za Afriko, bila usmerjena v pomoč uspešnim projektom, dokazano uspešnim projektom, se v glavnem izgublja v birokratskih kanalih kjer največ poberejo razni posredniki, ki prihajajo iz najbolj bogatih držav. NGO in podjetja, ki imajo v svojih nazivih strašno lepo zveneče pojme o humanitarnosti, ne naredijo pa nič, se lepo redijo kot paraziti na tem. 

Poglejmo ključne podatke. Začnimo v Sloveniji. Imamo deveto najstarejše prebivalstvo na svetu. Evropsko povprečje je nekoliko boljše, ampak tudi katastrofalno. V 50. letih je število rojstev v Evropi padlo za 50 %. V tem času se je v nekaterih islamskih državah iz katerih je ta migrantski val najmočnejši, podvojilo ali celo potrojilo. V času islamske revolucije v Iranu, / nerazumljivo/, je imel Iran dobrih 30 milijonov prebivalcev, zdaj jih ima 75 milijonov. Enake podatke najdete za Egipt, za Turčijo, za Sirijo in za muslimanske države severne Afrike. Še hujša ekspanzija je v Podsaharski Afriki. Povprečna starost v Afriki je še enkrat nižja kot v Evropi, pod 25 let v Podsaharski Afriki. V Evropi nad 40 let. Ekonomske primerjave so še slabše. Leta 1990 je bil dohodek na prebivalca v Podsaharski Afriki 3 dolarje. V Evropi pa 70. Danes, ko bi morali že odpraviti revščino praktično vsaj na polovici, je dohodek na prebivalca v Evropi 100 dolarjev na / nerazumljivo/, v Podshararski Afriki pa 5 dolarjev. Zraslo je iz 3 na 5 dolarjev, v Evropi iz 70 na 100 dolarjev. Pred kratkim je bil objavljen podatek, da je ima več ljudi na svetu mobilni telefon kot dostop do tekoče pitne vode ali do toaletnih prostorov. Bom povedal mojo osebno izkušnjo izpred let, ko sem bil vodja delegacije, ki je opazovala predsedniške volitve v Nigeriji. Nigerija je največja afriška država s 150 milijonov prebivalcev, povprečna starost 23 let.

Država, ki ima silna naravna bogastva - nafto, zlato, diamante, baker, surovine, marsikaj, kar imate danes v rokah ali pa na mizi je narejeno tudi iz surovin iz te afriške države, ampak velikanska revščina. Kljub temu, da praktično vsi prebivalci, še posebej mladi govorijo angleško in da imajo vsi mobilne telefone. Tudi v najrevnejših predmestjih Abudže, kjer ljudje živijo v pločevinastih barakah brez elektrike, brez vode, brez sanitarij, imajo mobilne telefone, ki jih polnijo na sončne celice. In ko se pogovarjaš tam z mladimi, devet od desetih pravi, da je njihov cilj priti v Evropo. Mimogrede, srednješolci tam ali pa maturantje vedo več o Evropi in o Sloveniji kot katerikoli povprečen slovenski maturant ve o Nigeriji. Poznajo naše nogometaše, poznajo GDP, poznajo preko socialne transferje, ne v Sloveniji, ampak v Nemčiji, Franciji, Italiji. Vse to so sposobni na spletu poiskati v nekaj sekundah in jasno je, kaj je zaključek – iščemo boljše življenje tam, kjer dobiš za žepnino, če prosiš za azil, več kot tukaj zaslužiš v pol leta, tukaj bom rekel na dan. Zdaj kdo ne bi v takih razmerah si ustvaril predstave o izvoljenem kraljestvu, ki ga je treba doseči in bo vse v redu. 

Torej, sporočila, ki se dajejo v tem dokumentu so popolnoma napačna, popolnoma napačna, popolnoma napačna. Namesto, da bi se koncentrirali dejansko na tisto, na kar se je svet soglasno brez tega, da bi kakšna velika država tukaj manjkala, zavezal v prehodu v to tisočletje, se zato, da se lajša vest iz političnih pa tudi iz koristolovskih razlogov, sprejema nek dokument, ko bo naredil še večji kaos, tako pri njih kot pri nas. Pri njih zaradi tega, ker bodo tisti najsposobnejši želeli priti sem, pri nas pa zaradi tega, ker gre za trg civilizacije. Res je, da so migracije stare toliko kot človeštvo, v glavnem so bile te migracije krvave, pa tudi nekrvave – posledica, bom rekel konfliktnih in ne konfliktnih situacij, tudi podnebnih sprememb in tako dalje, so tudi stalnica, niso stvar 21. stoletja kot zdaj razpravljajo pri predsedniku države, sem slišal. Ampak vidimo iz te zgodovine, če se znamo kaj iz nje naučiti, da so v glavnem pozitivno delovale pa se zaključile migracije znotraj istih civilizacijskih okvirov, kadar je pa prihajajo do migracij med različnimi civilizacijami, je bilo pa to vedno v zgodovini krvavo, vedno in so sijajne civilizacije propadale zaradi migracij iz drugih civilizacij. Migracije znotraj iste civilizacije so sposobne ustvarjati tudi nove narode – Avstralci in Američani so nov narod, nastali na podlagi migracij. Niso nastali na podlagi genov pa krvi, ampak na podlagi neke kulture, ki se je oblikovala potem, ko so tja prišli ljudje različnih narodnosti, ampak v glavnem zahodna civilizacija, evropska. In danes težko rečete, da Američani niso narod, večina jih je bolj ponosna na to, da so Američani kot marsikje v Evropi, kjer so narodi bistveno starejši. Zdaj, nekoliko različno pa dokaj podobno je z Avstralijo, ampak glej, glej, ravno Združene države in Avstralija so prve izstopile iz tega dogovora, se pravi države, ki vejo, kaj so to migracije, tako da ne jih učiti, res. Tukaj je še veliko druge hipokrizije.

Zdaj, kar se tiče Slovenija mogoče še to, da ko smo mi vodili Svet Evropske unije, Evropski svet smo poskušali obuditi zanimanje za doseganje teh milenijskih ciljev. Tudi, kar se tiče urejanja migracij. Kar se tiče urejanja migracij je Evropa tukaj ni čakala na ta tako imenovani, napačno imenovani globalni dogovor, ampak je to urejala z Dublinskim sporazumom in z Schengenskim sporazumom. Mi imamo v Schengenskem sporazumu in v Dublinu ena migracije urejene. Šele s tem, ko smo v Schengenskem sporazumu to uredili, se pravi, kontrolo navzven, prost pretok znotraj, smo tisti, ki smo v Schengenu dobili resno evropsko pravno podlago, ki natančno ločuje ilegalno od legalnih migracij. Dublinski sporazum, ki je formalni akt pa določa kako ravnati tudi z ilegalnimi migracijami, kakšne so pravice tistih, ki mislijo, da imamo opravičene razloge za to, da zaprosijo za zatočišče oziroma za azil v evropskih državah. Da morajo zaprositi v prvi varni državi, če preidejo prvo varno državo jo lahko naslednja vrne itd… Skratka, neki pravni okvir je bil narejen. Je pa res, da je tudi z veliko pomočjo Slovenije, ki se sedaj še s tem hvali razpadel leta 2015. Tako Schengen kot Dublin sta padla v dveh državah članicah Evropske unije in Schengenskega sporazuma v Grčiji in v Sloveniji, ne na hrvaškem, ker Hrvaška ni članica Schengenskega sporazuma, morate potem čez mejo, ko ste tam. Sedaj tukaj poslušamo kakšen velik prispevek smo dali. Eden silno velik prispevek 500 tisoč ilegalnih migrantov je korakalo čez Slovenijo. Predstavljajte si, da bi 25 milijonov ilegalnih migrantov korakalo čez Nemčijo. Mislim, da bi bila reakcija precej drugačna. 

Sedaj, ko smo že pri teh visoko letečih besedah o solidarnosti, kako moramo biti zraven pri jedru evropske solidarnosti itd… imate podatek tudi na spletu z denarjem, ki ga recimo Italija porabi za to, da v hotel namesti enega ilegalnega migranta, ki čaka na odobritev azila s tem istim denarjem lahko v Jordaniji ali v Libanonu pomagate osmim bolje s tem istim denarjem. Potrebno se je samo nekoliko drugače organizirati s tem, da ko je šlo recimo za dejansko begunce iz Sirije bi vsi raje bili čim bližje domu, ker tam lažje počakaš, da se situacija umiri in hvala bogu, se je delno umirila. Dejansko razloge za ta demografski pritisk, kateremu je najbolj izpostavljena Evropa tega ne morete odpraviti s tem sporazumom in s tem, kar tukaj piše. To se samo slabša situacija na izvoru in na prihodu. Ali ni zanimivo da ali ste slišali mimogrede v nastopih bom rekel tudi politikov iz teh jedrnih držav v zadnjih letih ali pa v zadnjih mesecih, ko je ta sporazum glavna tema kogarkoli, da bi omenil odpravo revščine na svetu in doseganje milenijskih ciljev, kar je bila res globalna zaveza pred 18 leti, ste slišali koga? Nobenega. Tukaj gre za zmes treh stvari. Prvo je to, da del Evrope zdravi svojo lastno slabo vest, zaradi tega, ker so 2015 in tukaj je bila Slovenija žal zraven razsuli Dublinski sporazum in potem je pod pritiskom velike koalicije v Nemčiji na Evropsko komisijo stekla procedura za oblikovanje Dublina 2, kjer naj bi se za nazaj v bistvu formalno požegnilo to, kar se je počelo leta 2015. 

Se pravi, nič več ne bi veljalo striktno, da je možno zaprositi za azil v prvi varni državi, oziroma, če se to naredi, se potem pač tiste, ki tja pridejo, razporedi po ostalih članicah Evropske unije, pa če to hočejo ali pa ne. Celo predlog je bil, da tisti, ki tega ne bi sprejeli, bi bili kaznovani pri financiranju iz kohezijskih skladov. Pa ste zadnje leto opazili kak govor o Dublinu Dva? Bil je silen naval pri teh kvotah - Slovenija je seveda takoj počepnila tukaj -, ampak potem je bilo pa jasno, da ne bo šlo skozi in Dublina Dva ne bo. Do konca mandata teh evropskih institucij, Evropske komisije, Evropskega parlamenta, to ne bo sprejeto, ker pač ni dovolj glasov za to. V naslednjem mandatu pa bo teh glasov še manj. Torej, Dublina Dva ne bo. In ko je postalo jasno pred kakim letom, da Dublina Dva ne bo, je začela predvsem Nemčija forsirati ta tako imenovani globalni dogovor, ki zdaj deli svet, Evropo in tudi Slovenijo. In zdaj tu pišejo tiste stvari, ki jih pač niso mogli spraviti v Dublin Dva. In ta stvar se bo nesrečno končala, je tudi vse skupaj ena nesrečna zgodba. Ta delitev je najmanj, kar svet potrebuje, še manj to potrebuje Evropska unija in tudi Slovenija tega ne potrebuje. Nobene pozitivne stvari ne bo iz tega, sam prepir po celem svetu in ta se bo stopnjeval vse do glasovanja 17. decembra, koristi od tega pa ne bo nobene. Enega samega človeka ne bo v Afriki, ki bi zaradi tega bil v boljšem položaju, kvečjemu bodo v slabšem. 

To, da migracije med različnimi civilizacijami ne delujejo, je bilo dokazano tisočkrat. In ne glede na Komunistični manifest in njegovo interpretacijo, ki smo jo prej slišali v nastopu predstavnika Socialnih demokratov, to pač ne bo šlo. To pač ne bo šlo. Zdaj bom spet navedel primer Nigerije - ista država, naj bi obstajal tudi isti narod, ki je pa razdeljen, severna Nigerija - muslimani, južna - kristjani, stalni konflikti, ne gre skupaj, kljub ustavi, ki določa participacijo, enakopravnost in tako naprej. In to je ena od glavnih za to, da namesto bi ta država cvetela, je ena od glavnih izvornih točk za migracije v bogato Evropo. In namesto da bi tako imenovani Zahod, jedrne države, na katere se sklicujete, te stvari pomagal urejati, zgolj izkorišča ta kaos za to, da poceni kupuje tam nafto in ostale surovine. Kolegi iz Levice, ki so polni v tej podpori, imajo pa popolno slepo pego pri tej točki. Drugi tak še bližji primer je Libija. Libija je bila nekoč totalitarna država. Nekatere evropske države so jo razsule, nihče ni jokal za Gadafijem, ampak kaj imate zdaj v Libiji - namesto totalitarne države imate propadlo državo in ljudje v propadli državi še bolj trpijo kot v totalitarni državi. Se spomnite, kako so francoska letala bombardirala Tripolis, dokler jim ni zmanjkalo po dveh dneh bomb in so potem prosili ZDA za dodatne zaloge, skratka, pomagali so to razsuvati. Italija je bila zelo aktivna. Ko je bilo treba pa stvar zgraditi nazaj, ljudem omogočiti varno prihodnost doma, ne pa v Italiji ali pa v Franciji, pa naenkrat od te evropske solidarnosti jedrnih držav, na katere se tu sklicujete, ni bilo nič več. V letošnjem letu smo najprej doživeli razvojno konferenco o Libiji, ki jo je organizirala Francija, ki je povabila samo tiste, ki jo podpirajo, in iz Libije so prišli tisti voditelji lokalnih milic, ki pač imajo francosko podporo. Prejšnji teden je podobno konferenco organizirala Italija, ki Francije sploh ni povabila.

Povabila je pač tiste, ki jih oni podpirajo v Libiji, mi pa tukaj govorimo o enotni zunanji politike Evropske unije, potem, kako je treba sedeti na neke vlaku, jaz ga tukaj ne vidim, oprostite. Tukaj so interesi teh držav, ki so v ospredju, vas pa zavajajo z frazami.

Ko smo mi predsedovali Evropski uniji, smo bili v triu Portugalska, Nemčija in Slovenija. Del tega programa je bil tudi vrh z Afriko, zdaj citirate tam / nerazumljivo/, ki ga je organizirala Portugalska, kjer smo skušali stvari, kar se tiče razvojne pomoči, političnih iniciativ, enotnega jezika do Afrike, pomakniti naprej, v okviru teh / nerazumljivo/ ciljev za odpravo revščine. Portugalska se je za to iskreno trudila, tudi mi smo to poskušali, ampak, verjemite, ušesa so bila zelo gluha, kajti vsak od teh večjih evropskih držav ima tam svoje interese, imeli so svoje kolonije in te stvari grejo dalje. Medtem, ko smo mi skušali nekaj naredit, zato da bi Evropska unija govorila z enotnim jezikom pri uresničevanju / nerazumljivo/ ciljev za Afriko, je bila glavna tema nemško-francoskega vlaka, ali bodo bolj obdavčeni avtomobili nižjih kubatur, ki jih proizvaja Francija ali večjih, ki jih proizvaja Nemčija. To je bila njihova glavna tema v tistem času. O Afriki, bom rekel, zgolj fraza.

Torej, ta slika o svetu ni takšna, kot jo tukaj slikate. Problem je ogromen in v nobenem primeru se ga ne da rešiti na način, kot je napovedan v temu aktu in nismo mi tisti, ki pravimo, da je ta akt nepomemben, ker pravno ne zavezuje, vi ste tisti, ki to govorite, saj, prvi stavek s strani predstavnika vlade je šel ravno v to smer.

Mi imamo ta akt za nevaren. Zaradi tega, ker se potem lahko z »forsiranjem« vseh teh zavez na enkrat ta govorica spremeni, za to isto govorico bomo poslušali predstavnika vlade, če bo tranzicijska levica imela vlado takrat, upamo, da ne, ampak, nikoli se ne ve, ki bo rekel, ja, smo se obvezali. V Generalni skupščini Združenih Narodov smo glasovali za to, to je naša zaveza. Takrat ne bo rekel, to nas pravno ne zavezuje, ampak bo rekel zavezali smo se, moramo držati besedo. Res je tukaj, bom rekel, zelo enostavno operirati z obvezami. To vidimo pri uresničevanjih koalicijske pogodbe in teh notranjih spopadih okrog tega, kaj so kje zapisali, ampak tukaj gre pač za bolj resno zadevo. No in pri »forsiranju« tega dogovora, je poleg, bom rekel, tega motiva, da se blaži ta slaba vest, ker se je razsul delujoč sistem, ki je dejansko ločeval ilegalne in legalne migracije do leta 2015. Ta motiv je velik pri nekaterih evropskih državah, še posebej pri Nemčiji.

Drug tak motiv je pač politični interes. Če preberete resolucije, ki jih je recimo sprejemala socialistična internacionala, v zadnjem desetletju, boste videli, da ta politična opcija tudi v Evropi, migracije obravnava kot priložnost. Predstavnik Levice je zadnjič rekel na televiziji, kot priložnost za pomladitev, pri socialistih je pa to nekoliko bolj, bom rekel, filozofsko in ideološko, ker to izhaja iz komunističnega manifesta, kjer piše, da se lahko socialistično družbo ustvari samo, če se razgradi družina, narod, vera, zasebna lastnina in zasebno šolstvo. Če pri kolegih tamle iz leve malo ocenite predloge, ki jih dobivamo, tudi v zadnjih letih, v to smer, nasprotovanju ustavni odločbi glede financiranja šolstva itd., itd., stalni predlog, da se ukine spol in tako dalje, boste, bom rekel, videli zelo jasna prizadevanja za uresničevanje, bom rekel teh utopičnih bedarij iz komunističnega manifesta. In migracije so priložnost za to, ker pač nekdo, ki pride iz tuje civilizacije, iz civilizacije, kjer se pohablja ženske, kjer se obeša istospolne, kjer je tako imenovana blasfemija oziroma krivoverstvo kaznovano s smrtjo. To ne sodi v to civilizacijo in več je tega pretoka več je te razgradnje, ki si jo želite. Zavijajte to v lepe besede o solidarnosti in o človekovih pravicah in o beguncih, ampak to je to. Tukaj je stvar precej jasna. Tako da predstavnikom Poslanske skupine SD moramo biti hvaležni, ker je prej v svojem nastopu to odkrito povedal. Odkrito je tudi povedal, da je namen tega tako imenovanega globalnega dogovora željo po migraciji narediti za človekove pravice. Kolega Brglez je to, preberite si kaj je povedal, in to je to. Jaz sem najprej mislil, da razpravlja o deklaracijo o človekovih pravicah, ker je o tem govoril, ampak ko vse skupaj povežemo dobimo ven ravno priznanje tega skritega namena tega akta. Če pa smo že pri deklaraciji OZN o človekovih pravicah pa mislim, da tista stvar lahko, kar molčijo o tem aktu. Bil sem zraven, ko smo leta 1987 organizirali javno tribuno o tem, da je morala tudi takratna Jugoslavija ratificirati deklaracijo o temeljnih človekovih pravicah. Ko smo malo gledali arhive čez leta smo videli, da je to služba državne varnosti obravnavala kot sovražen pojav in je enako centralni komite zveze komunistov, to je bil sovražen pojav. Želja, da tudi Jugoslavija ratificira deklaracijo o človekovih pravicah je bil sovražni pojav leta 1987 torej bodite tiho o tem. 

Kar se tiče hipokrizije. Nekateri med vami hodite na proslavo vsako leto maja na Poljano na Koroškem, kjer naj bi se končala druga svetovna vojna. Na tisti poti od Hude Luknje do Poljan je bilo maja leta 1945 pobitih nad 10 tisoč ljudi, civilistov v glavnem, ki so bili begunci. Bežali so pred smrtjo, potem ko se je vojna že končala. / nerazumljivo/ minometne položaje na hribih okoli Hude luknje in z minometnimi minami tri dni zasipale civilne begunce v Hudi Luknji in v tisti soteski. Torej in vi slavite to humanitarnost do beguncev. Kite deklet, ki so bile odkrite v Hudi jami so pripadale begunkam, ki so bile tam žive zazidane. Če prebrskate časopisje iz zadnjih let rajnke države boste našli tam praktično vsak teden na kriminalni strani kratko notico o podvigu jugoslovanskih graničarjev, ki so na meji med Slovenijo in Avstrijo, Slovenijo in Italijo oziroma Jugoslavijo in tema dvema državama brez opozorila streljali na civilne begunce, ki so želeli na zahod. Zadnjega civilista so jugoslovanski graničarji v tej državi, ki jo ima Levica za bom rekel vzor humanosti človekovih pravic in tako naprej ubili mislim, da tam pri Sežani junija leta 1991 tik preden se je Slovenija osamosvojila. Eno leto prej so jugoslovanski graničarji streljali na češko družino, ki je plavala preko Drave na meji z Avstrijo in dva ubili. To je bilo objavljeno v časopisu, ko pač čuvamo naše granice civilisti. V tej isti dvorani je levica izvolila za predsednika Vrhovnega sodišča človeka, ki je v komisiji, ki jo je sestavljala Udba Jugoslovansko obveščevalna služba in bom rekel predstavnik sodišča legaliziral takšne uboje. Je celo izjavil kako je treba čestitati nekemu graničarju, ki je civilnega begunca ustrelil v čelo. Podprli ste ga v času Pahorjeve vlade in je bil predsednik Vrhovnega sodišča. Tukaj pa jokate o beguncih. 

Potem kar se tiče slovenske solidarnosti, Slovenija je imela bistveno nižji GDP v letih 1992-1994, ko smo pomagali več kot 70 tisočim beguncem iz Bosne in Hercegovine, ne glede na to, civilistom, v glavnem starejši miški in žene z otroki, ne glede ali so prihajali iz srbskega dela, muslimanskega, hrvaške dela, od povsod so prihajali, pač imeli smo jih za begunce. V naših begunskih centrih so bili pod Ministrstvom za obrambo, kjer sem bil jaz minister, smo skrbeli za 35 tisoč ljudi. Zanima me, kdo od vas je kdaj skrbel za kakšnega begunca ali za ta problem v tem času. Nihče v Sloveniji takrat ni temu nasprotoval. Vedeli smo, da gre za begunce, da ne gre za izkoriščanje in smo pač pomagali. Tudi mnoge slovenske družine so jih sprejele in jim pomagale. 

Naša stranka, mislim, da je dvakrat ali trikrat formalno predlagala, da bi Slovenija izdelala poseben program za repatriacijo tistih Slovencev, ki so morali po II. svetovni vojni ali v strahu pred smrtjo in sankcijami ali s trebuhom za kruhom, izdelati poseben program, da se ti ljudje vrnejo, tudi zaradi tega, ker so mnogi v tem času v svetu uspeli, postali vrhunski znanstveniki, zdravniki, profesorji, umetniki, športniki. Nikoli ta predlog ni šel skozi. Celo, ko smo mi imeli vlado in koalicijo, v koaliciji ni bilo soglasja o takšnem programu in zato nismo imeli večine. Sedaj je bil parkrat predlog, da bi se pomagalo nekam desetim Slovencem, ki želijo iz Venezuele iz tistega socialističnega raja v normalno življenje. Kje je tukaj vaša solidarnost in človekoljubnost? Naenkrat so ušesa gluha. Nekaj tednov nazaj je bila prošnja, uradna prošnja katera država bo ponudila zatočišče Asiji Libi, ki jo je pakistansko sodišče obsodilo na smrt zato, ker ni hotela prestopiti v islamsko vero. Ali ste se ponudili? Za enega samega človeka je šlo. Ko je šlo za Ahmana iz Sirije, evo, tukaj je bilo njegovo zatočišče. V Državnem zboru ste ga skrivali. Ko je šlo za ta svetovno znan primer, bom rekel, čista tišina.Torej, ko gre za to hipokrizijo predlagam, da molčite in da se ne prepričujemo tukaj v tem smislu, kdor je proti temu sporazumu je skrajno desnica. Mimogrede 70 % prebivalcev te države razglašate s tem za skrajno desnico. Kdo je pa za, je pa človekoljub, je pa napreden, je pa, ne vem kaj. To je, bom rekel, vse skupaj popolnoma iz trte zvito. 

No, in seveda poleg teh dveh motivov, eno je blaženje slabe vesti, drugo je političen interes pri, bom rekel, socialistični opciji. Obstaja še tretji interes za forsiranje takšnega dogovora, to so pa profiti. Trgovina z ljudmi je danes v svetu eden od najbolj profitabilnih poslov. 

Nekaj dni nazaj smo od slovenske policije na Komisiji za nadzor tajnih služb slišali podatek, ki je javen, pa ga slovenski mediji skrivajo kot kača noge, dva podatka pravzaprav, drugega še bolj skrivajo. Prvega, da je ta porast pritiska ilegalnih migrantov na Slovenijo dramatičen. Da tudi sosednje države, bi rekel, sedaj ne vračajo več enega, dva ali pa nekaj deset, ampak nekaj sto, še posebej Italija, da gre tukaj za petkrat večje število letos kot lani v celem letu. Najbolj zaskrbljujoč podatek je pa to, da je slovenska policija samo v letošnjem letu odkrila 169 tihotapcev ljudi. 

Se pravi, v letošnjem letu je slovenska policija prejela 169 posameznikov, ki organizirano tihotapijo ilegalne migrante v Slovenijo in čez Slovenijo. Če jih je odkrila 169, potem jih je najbrž še mnogo več, ki ih ni odkrila. In poleg teh ilegalnih migrantov, ki so jih odkrili, jih je verjetno še mnogo več, ki jih niso odkrili in ki jih bodo sosednje države, še posebej Italija v Slovenijo vračali.To je tisto kar piše v tem dokumentu, češ, sredstva javnega obveščanja morajo o tem poročati cenzurirano po domače rečeno. To se v Sloveniji že dogaja.To se v Sloveniji že dogaja in ja, glejte, potem se pojavljajo tudi špekulacije in, bom rekel, tudi lažne novice tudi v drugo smer. Ker če ljudem ne poveste, da gre za 500, lahko nekdo reče da gre za 5 tisoč in se bo verjelo.Torej edina obramba proti lažnim novicam je resnica. Povejte po resnici, povejte kaj bomo naredili, kaj se da narediti in ljudje ne bodo nasedali lažnim novicam. In tukaj ni težava pri slovenski policij, ki je na skrajnih meja svojih zmogljivosti obvladovanja tega problema, ampak pri Vladi in tej politiki. Zdaj v tej razpravi, ki smo jo tukaj poslušali je - smo ostali popolnoma brez odgovorov na konkretne očitke temu dokumentu. Kot tiste, ki smo jih povedali predlagatelji, kot na tiste, ki se pojavljajo v javnosti. Na en sam konkreten očitek o tem, kaj pomenijo konkretne zaveze iz tega dogovora ni bilo odgovorjeno.Tudi to, da smo danes dobili delovni prevod, da tukaj poslušamo kdaj vse, celo 2006 naj bi že to sprejeli, ta dokument. Preveden je pa danes. Kdaj vse se je to že vedelo. V Marakešu imajo, ne vem, ali gospod Cerar, ali kdo je ploskal tam, bom rekel, podobnim izhodiščem, prevod pa šele danes. Zakaj se skriva? In moram reči, da to ni samo v Sloveniji, tudi v nekaterih drugih državah se je to skrivalo. V Nemčiji se je včeraj začela razprava, ki bo zelo zanimiva, kar se zaključkov tiče. V Franciji se je začela prejšnji teden. 

Govorite o, bom rekel, jedrnih državah. Francoski predsednik dejansko to zagovarja, je eden od glavnih promotorjev tega akta, njegova podpora v Franciji je pod 20 odstotki, to je najnižja podpora, ki jo je imel katerikoli francoski predsednik v zgodovini. Vi pa govorite, da Francija to podpira. Ne podpira tega Francija. Govorite, da Italija to podpira. V Italiji ima sedanja vladna koalicija, ki je, bom rekel, antimigrantska, več kot 60 odstotno podporo. A mislite, da bo Italija to podprla? Ali pa, da bi ljudje v Italiji na referendumu to podprli? 

Ali pa v Franciji, ali pa v Nemčiji, ali pa v Belgiji, kjer je včeraj ena od koalicijskih strank izstopila od tega in Belgija tega ne bo podprla, ker Belgijska vlada za to nima večine, ne v vladi ne v parlamentu. In te domine bodo padale ena za drugo.Torej, skrivanje je bilo namenjeno temu, da se nekaj sprejme na tiho, potem pa se bo začel pritisk, aha, obvezali smo se, tudi Slovenija je bila zraven. Zavezali smo se za to, za to, za to, za to… in potem bodo tukaj prihajali razni akti, kjer se bo govorilo: zavezali smo se pa Vlada bo delila dodatne milijone slovenskih davkoplačevalcev nevladnim organizacijam, ki tukaj, bom rekel, predvsem služijo. Zelo malo je tam iskrenih humanitarnih namenov. Torej, vseeno hvala za ta prevod. 

In jaz pozivam vse, ki me danes slišijo, da si sami preberejo teh 35 strani. Ni to tema,ki bo šla v pozabo z današnjo sejo. 

Pozivam vse, tako tiste, ki meni verjamete, kot tisti, ki verjamejo vladi ali pa gospodu Brglezu ali pa komurkoli od predstavnikov vladne koalicije – sami si to preberite. Preberite si vseh 35 strani in si ustvarite svoje mnenje. 

In, bom rekel, obljubljam bogato kosilo tistemu, ki v tem dokumentu najde omembo ilegalnih migracij in ločitev legalnih in nelegalnih migracij in mi bo to pokazal. V angleškem originalu tega ni bilo. Če ste to v delovnem prevodu v slovenščino dali, potem pač se bo to hitro razkrinkalo. Ampak v angleškem originalu je intenca, bom rekel, ravno obratna. 

Zdaj, rekel sem, da je čas za to razpravo nesrečen. Evropa ima velike probleme. Delno tudi zaradi razpada pravnega reda v zvezi z migracijami leta 2015 se danes Evropa ne ukvarja več s širitvijo, ampak se ukvarja s krčenjem. Do leta 2008 – in Slovenija je bila verjetno zadnja, ki je vodila Evropsko unijo v tako imenovani zlati dobi, je bila obvezna točka dnevnega reda vseh evropskih institucij širitev. Kako pomagati državam, ki želijo v Evropsko unijo, da bodo izpolnile kriterije in da se bomo pač širili. Da bo Evropa res svobodna in cela. Potem je prišla gospodarska kriza, je ta točka izginila, potem so prišle migracije, so bile migracije glavni problem in potem je prišel brexit in zdaj je brexit. Zdaj na sejah, kamor hodite v Bruselj, je obvezna točka brexit. Se pravi, kako »menedžirati« krčenje Evropske unije. Odhaja država, ki ima – predstavlja 20 % Unije, ki je prvovojaška sila te unije, ki je druga ekonomija te unije, in nekateri so s tem celo zadovoljni. 

Tisti, ki malo poznate antično zgodovino, veste, da se je to na ozemlju, kjer živimo, že dogajalo. Govorim o zgodovini rimske republike in rimskega imperija, skupaj je ta tvorba trajala tisoč 500 let. 500 let republika, 500 let imperij in potem še 500 let vzhodni del Rimskega cesarstva. Ampak nekje tam pred slabimi 2 tisoč leti se je začelo dogajati to, kar se dogaja danes v Evropi. Imperij se je razširil tudi na nekatere civilizacije, ki tja niso spadale. / nerazumljivo/ nekje prebral primerjavo med nekim življenjskim standardom v Rimu ali pa na Apeninskem polotoku in na obrobju in – ne pač v številkah, ampak v primerjavi je to zelo podobno tem številkam, ki sem jih prej navajal za Evropo pa za Afriko. In potem so se začeli – se je začel demografski pritisk na imperij. Rimljani so začeli graditi zidove, eden je šel tudi čez naše ozemlje Castra–Iulius, začeli so novačiti tujce v svoje legije, ki so bile prej pač izrazito rezervirane za rimske državljane. Potem je prišlo do konflikta in do spora med vzhodnim in zahodnim delom, celo do vojaških spopadov in potem so rimske legije, kjer so prevladovali tujci, začele postavljati cesarje na zahodnem delu in Zahodno rimsko cesarstvo je propadlo. Na vzhodu so bili malo bolj pametni, so trajali še 500 let, dokler potem – ne bom rekel – islamisti niso osvojili Bizanca. 

Glejte, tudi zdaj v Evropi gradimo zidove. Zaton zahodnega dela Rimskega imperija se je začel, ko so se umaknili za Britanijo. Tudi zdaj govorimo o brexitu. Imamo konflikt med vzhodnim in zahodnim delom Evropske unije. Ne govorimo več o širitvi, kar govorimo, je zelo posiljeno, na podlagi pritiska teh držav, ki bi še vseeno rade notri. Zelo nestabilna situacija je, ki je pred nami, in vsi, ki smo v tej dvorani, bomo v prihodnjih letih živeli v drugačni Evropi ne v kakršno smo vstopili z referendumom leta 2003 oziroma z vstopom 2004. Torej, in da to situacijo potem naj lansirate še takšne teme, ki dodatno delijo in celino in Evropsko unijo kot politično skupnost, je vsega obžalovanja vredno, res. Tako da, v ozadju tega predloga je slaba veste nekaterih, ki so razsuli, ki so razsuli pravni red, ki je v Evropi ločeval ilegalne in nelegalne migracije, je politični interes socialistov za katere so ilegalne migracije ali pa migracije, kakršnekoli bom rekel, inštrument za uresničevanje starodavnih utopičnih ciljev iz komunističnega manifesta. In tretji motiv je dobiček. Dobiček kriminalnih združb mnogih delujočih pod krinko nevladnih organizacij, ki tukaj bogato služijo in to nam mora biti popolnoma jasno. Zdaj, vprašanje obvladovanja migracij je vprašanje pravnih pravil in vprašanje civilizacije. Znotraj enake civilizacije ali pa iste civilizacije, podobne civilizacije migracije niso problem. končno, mi smo v schengenskem prostoru. V Schengenu smo članice Evropske unije, kjer prebivamo različni narodi, 24 uradnih jezikov imamo v Evropski uniji, itn., ampak to pač nekako deluje. Spravite v Evropsko unijo še Pakistan, pa boste videli kako bo stvar delovala. To se sicer fizično neposredno ne bo zgodilo, lahko se pa zgodi tako kot se je rimskemu imperiju, / nerazumljivo/ Pakistan prišel, se vam bodo Pakistanci, pa se jim opravičujem, ker je to samo figurativno. Torej s tem dokumentom, ki se po krivici imenuje globalni sporazum, ker to ni globalni sporazum. Če tukaj nimate Združenih držav, če nimate Avstralije, če nimate polovice evropskih držav, če tukaj nimate Japonske, ki z zakonodajo prepoveduje prihod ljudi z islamskih ozadjem v državo, če tukaj nimate Kitajske in Rusije, vsaj ne s srcem, to ni globalni dogovor, to je koalicija voljnih in zaslepljenih. In tukaj, ko gre za slovensko Vlado, si ne morem kaj, da ne bi citiral slovenskega pisatelja, ki je zapisal, Slovenci so taki hlapci, da želijo služiti gospodarju še potem, ko ga ni več, ko je kmetije že propadla. Danes je še čas, da iz te tradicije, da izstopimo. Meni je zelo žal, da vsaj nekaj od tega kar je bilo danes prebrano s strani vladnih strank, ni bilo povedano že na matičnem delovnem telesu. Mogoče bi vendarle bili korak dlje.

Danes razpravljamo, ne omogočate pa glasovanje o zaključkih, se pač glasovanja očitno bojite. Procedura je bila obrnjena na glavo. Najprej bi morala biti razprava in potem odločitev, tako pa je bila odločitev in zdaj imamo razpravo. Odločitev je bila o tekstu, ki ga v skladu z 11. členom slovenske Ustave sploh ni bilo, ker teksta ni bilo v slovenščini, angleško ne znajo niti vsi člani Vlade, tako da, res ne vem o čem ste odločali. Odločali ste na podlagi časopisnih člankov, kakšnega klica iz Berlina ali pa iz Pariza in pač to je to. Toliko o naši suverenosti oziroma o vaši suverenosti o kateri tako veliko govorite. Ravno za suverenost tukaj gre. Tako, da nam niste pustili nobene druge možnosti kot to, da vložimo zahtevo za posvetovalni referendum, če verjamete v svoje besede, če verjamete v to, da se da to razložiti na pozitiven način, kar tukaj sprejemate, boste z veseljem pritisnili na tipko za to, da o tem odloči ljudstvo. Gre za njihovo prihodnost ne samo za vašo. 

Video nastopa Janeza Janše si lahko ogledate TUKAJ.

nazaj na vrh