Izvršilni odbor Slovenske demokratske stranke v podporo dr. Jožetu Možini in dr. Jožetu Dežmanu: Ne bomo tiho!

Zgodovinar dr. Jože Dežman in novinar, televizijski voditelj ter zgodovinar dr. Jože Možina Foto: RTVS Zgodovinar dr. Jože Dežman in novinar, televizijski voditelj ter zgodovinar dr. Jože Možina Foto: RTVS

Izvršilni odbor Slovenske demokratske stranke je na svoji 14. seji, ki je potekala 4. septembra 2018, v Ljubljani, soglasno sprejel izjavo z naslovom »Ne bomo tiho!«, s katero se odziva na drastične poskuse omejevanja svobode govora na javni RTVS in na neutemeljene napade na novinarja dr. Jožeta Možino in zgodovinarja dr. Jožeta Dežmana.

Besedilo celotne izjave objavljamo v nadaljevanju:

Ne bomo tiho!

Na RTV Slovenija je bil 22. julija 2018 objavljen intervju novinarja dr. Jožeta Možine z zgodovinarjem dr. Jožetom Dežmanom, ki je v delu jugonostalgične civilne družbe ter znotraj same medijske hiše RTV Slovenija naletel na neutemeljene in ideološke napade, podkrepljene z odkritimi fizičnimi grožnjami. Izjave dr. Dežmana so zgodovinska resnica in so bile doslej že večkrat objavljene in znanstveno potrjene, zato je jasno, da pri teh napadih ne gre več samo za oddajo in njeno vsebino, temveč je kontekst bistveno širši.

V Sloveniji se je namreč tudi ob tem intervjuju pokazala ponovna želja po uvedbi cenzure in ukinitvi televizijskih oddaj, ki niso po volji vladajoči strukturi v slovenski družbi in medijih. Te želje so prerastle v zahtevo po ukinitvi tistih oddaj, ki problematizirajo lažno mitologijo v času druge svetovne vojne in po njej. Ravno takšna oddaja so Pričevalci, katere avtor je dr. Jože Možina, in nad to oddajo se zgrinjajo obtožbe institucij, društev in ljudi, ki poveličujejo totalitarni režim in so ta režim soustvarjali ali še danes uživajo sadove tega režima. Nad to oddajo vseskozi visi grožnja različnih programskih sprememb, predvsem časovnega siromašenja, umeščanja oddaje v programski geto in stalne zahteve po ukinitvi oddaje.

Nestrpnost, ki jo kažejo v vladajoči politiki in je nadgrajena še z ideološkim primitivizmom, ki ga v svojih nastopih stalno manifestira predsednik Zveze združenj borcev NOB Slovenije Tit Turnšek, je resna grožnja javni besedi in tudi samemu javnemu zavodu RTV Slovenija. ZZB NOB je bila v času totalitarne Jugoslavije družbenopolitična organizacija pod ingerenco zveze komunistov in iz tega časa je tudi ohranila način delovanja. Pri napadu na dr. Možino in dr. Dežmana gre za več kot primitivizem Turnška, kajti v ozadju je tudi ponovna zahteva po ukinitvi tretjega oziroma parlamentarnega programa RTV Slovenija. Ukinitev parlamentarnega programa je stalna želja levih vlad, saj ta program omogoča neposredne prenose parlamentarnih sej in ponuja seznanjanje slovenske javnosti z delom zakonodajne in izvršne oblasti.

Neposredni prenosi brez posegov uredništev in urednikov pa so edini verodostojni medijski kanal v okviru javne RTV, ki ga politika ne more kontrolirati in cenzurirati.

Paradoksalno je, da novinarja dr. Jožeta Možino lastna hiša ni zaščitila. Nasprotno, vodstvo se je pridružilo neutemeljenim napadom neskončne karavane norcev. Vodstvo RTV Slovenija zaradi lakajstva vladajoči politiki in ideološki pohabljenosti ne zanima resnica in novinarska avtonomija, povsem se je pokorilo pritiskom tistih, ki neposredno ali iz ozadja obračunavajo z dr. Možino. S tem kažejo le na to, da so njihov konstitutivni del.

Vodstvo RTV Slovenija tako dr. Možini kot dr. Dežmanu s svojo reakcijo zanika ustavno pravico, ki je zapisana v 39.členu Ustave RS in se glasi: »Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.«

Zakon o RTV Slovenija v 4. členu narekuje javnemu zavodu RTV Slovenija, da širi razumevanje vseh ključnih vprašanj delovanja demokratične družbe in razumevanje slovenske zgodovine, kulture in identitete. Še več, RTV Slovenija je sama sprejela poklicna merila, etiko in profesionalne standarde, hkrati pa vodstvo RTV Slovenija s svojim početjem grobo posega v avtonomnost novinarja dr. Jožeta Možine, ki jo zagotavlja 5. člen Zakona o RTV.

Pogromu nad javno besedo, ki smo ji priča v primeru Možina - Dežman, se je potrebno upreti. Podobni napadi nad ljudmi in izrečeno besedo so se že dogajali, očitno pa so bile naše reakcije doslej prešibke, da se to vedno znova ponavlja. Zato ne smemo biti tiho. In tudi ne bomo!

nazaj na vrh