(IZ MINUTE V MINUTO) Javna tribuna ob 15. obletnici odločitve za pristop Slovenije k NATU in EU

Evropska unija, Slovenija, NATO Evropska unija, Slovenija, NATO arhiv Demokracije

Slovenski odbor za NATO ob petnajstletnici referendumske odločitve za pristop Republike Slovenije k Evropski uniji in zavezništvu NATO danes organizira javno tribuno, ki poteka v prostorih Muzeja slovenske osamosvojitve na Cankarjevi cesti 11 v Ljubljani. Gosta omizja sta Janez Janša in dr. Dimitrij Rupel; pogovor vodi Igor Senčar.

18:53 - Senčar poudari, da bi Slovenci danes ponovno glasovali za vstop v NATO/EU. V prihodnosti se bo potrebno pa pripraviti na spremembe. S tem se je končala današnja tribuna.

 

18:50 - Govorci iz občinstva obujajo spomine iz časa približevanja Natu in EU.

 

18:48 - Senčar odpira možnost za vprašanja.

 

18:47 - Poljska, Madžarska, Češka delajo red, kar bi morali narediti tudi pri nas. Spomnil je na pobudo Intermarium, ki je nastala pred drugo svetovno vojno kot povezovanje držav med Baltskim morjem in Sredozemljem.

 

18:45 - Še vedno obstajajo določeni spori med ZDA in EU. Glede prihodnosti EU - mora se odločiti za večjo poenotenje, brez ogroženja nacionalnih identitet. Mora postati močni igralec na svetovnem prizorišču. Kritičen je Junckerja, ker spreminja mnenje glede potrebnosti širitve EU. Glede sodelovanja Slovenije v višegrajski skupini se sprašuje, zakaj je priljubljenost popustila. Srednja Evropa dela spremembe in odstranjuje ostanke komunizma. Naši levičarji temu nasprotujejo.

 

18:40 - To se je pozneje pokazalo kot problem, saj so žarišča odklonskosti, terorizma.

 

18:38 - V Evropi so se vzpostavila geta različnih narodnosti pod vplivom multi-kulti politike.

 

18:37 - Po koncu hladne vojne je Evropa zaceljena, a še vedno manjka vezivo. "Različnost ni dobro vezivo."

 

18:36 - Že pred leti se je izgubilo tkivo, ki je povezovalo EU. Potrebno je novo vezivo.  EU temelji na nemško-francoski spravi. Temelj nove EU je konec hladne vojne, ko so notri vstopile nekdanje komunistične države.

 

18:34 - Ob tem se sprašuje, kdo je vodilni evropski politik.

 

18:33 - Evropa mora biti igralec na svetovnem prizorišču.

 

18:32 - Besedo je prevzel Rupel. Senčar ga je povprašal o finančnih zahtevah članic Nata ter vplivu na prihodnost.

 

18:30 - Skoraj tretjina poslancev v DZ bi sedaj podprla izstop iz Nata. To so predvsem tisti, ki podpirajo priznanje Palestine.

 

18:27 - Trumpova vlada ima probleme s sestavo ekipe. V prihodnosti bo večji fokus prav na teh področjih  varnost, skupna obramba, sodelovanje.

 

18:25 - Da bi se EU vojaško organiziral izven Nata, pa je "čista neumnost", tudi glede na stanje v vzhodni Evropi, ko Rusija ogroža in dalje izsiljuje vpletene države. NATO je preživel debato o potrebnosti obstoja. Je še vedno potreben, a se "mora reorganizirati", tudi zaradi spremenjenih razmer. Na bodoče odnose bo vplivalo tudi finančno sodelovanje v zvezi.

 

18:22 - Evropa je usmerjena k evropski vojski, kar Janša podpira. Evropska vojska, ki je odgovorna za soseščino, saj ZDA ne morejo povsod intervenirati. Skupna vojska bi tako lahko bolje ukrepala, tudi v odzivu v države v okolici, ki so konfliktna žarišča.

 

18:20 - NATO tako ostaja pomembna sila. Vprašanje obstajajo iste vrednote med članicami, še posebej članstvo Turčije. Tudi zaradi novega spora med Turčijo in Grčijo, prav tako članico Nata.

 

18:16 - V prihodnje jih lahko konkurira le Kitajska. Trenutno pa ZDA nimajo tekmeca na svetu. Spomnil je tudi na dejstvo, da tehnika ni vse, kar se je izkazalo po iraški vojni, ko je izbruhnilo gverilsko bojevanje.

 

18:15 - ZDA imajo ducat letalonosilk, s čimer so globalna sila. Nobena druga država jim ne more konkurirati.

 

18:13 - Spomnil je na Reagana in "Vojno zvezd", ki je uspel dotolči Rusijo na vojaškem in znanstvenemu področju.

 

18:12 - Rusija ne predstavlja večje grožnje, kljub nekaterim nedavnim izjavam.

 

18:11 - NATO nima primerljive nasprotnice. Ne na kopnem, v zraku, na morju, ali v vesolju. A Kitajska v tem času zelo hitro raste. Temelj Nata je ZDA, ki ima največji obrambni proračun na svetu.

 

18:10 - Evropa je preplet različnih interesov. Slovenija je v središču EU in tudi teh interesov.

 

18:08 - Spor bi morali rešiti že pred 10. leti, ko smo bili v politično boljši poziciji.

 

18:07 - Pritiski so veliki, tudi s strani nekdanjega nemškega kanclerja, ki sedaj zagovarja rusko stran. Slovenija se bo morala nehati zanašati na nemško-francoski vlak, ki nas je že zapustil. Edina alternativa je osrednja Evropa, kjer lahko Slovenija pridobi na politični moči. Evropa ne ve o slovensko-hrvaški arbitraži in ni pričakovati, da bi Slovenija dobila podporo večine članice zaradi "spora dveh policijskih čolnov".

 

18:05 - Severni tok 2 ni problem, če bi istočasno zgradili kapacitete za hrambo energentov, da bi lahko reagirali na morebitni ruski odklop.

 

18:00 - Janša: Če se bo brexit dejansko zgodil, "imamo pred seboj drugačno Evropo". Evropo brez ravnotežja, kjer bo Nemčija postala prevladujoča članica. Postala bo "nemška Evropa", saj druga večja članica Francija ni tako močno gospodarsko, da bi bila tako vplivna kot Združeno kraljestvo. To lahko privede do težav, kot je migrantska kriza ter Severni tok-2. Slednji bistveno povečuje energetsko odvisnost zahodne Evrope od Rusije.

 

17:58 - Senčar povpraša Janšo glede prihodnosti (v) EU ter Rupla glede NATA.

 

17:57 - Kritiziral je tudi pogled režimskih medijev in dela slovenske javnosti do mednarodne politike (ZDA/Rusije/Kitajske). Ko je zaključil, je tudi on požel aplavz.

 

17:56 - Dotaknil se je tudi trenutne politike. Natovo razočaranje glede finančnih sredstev in sposobnosti Slovenske vojske, pasivnost EU/EK pri sporu s Hrvaško glede meje.

 

17:54 - Prizadevanje za NATO/EU je privedlo do afere diplomatska akademija ter do spora med Ropom in Drnovškom glede podpisa pristopa. Podpis je podal Drnovšek.

 

17:53 - Grizold in Rupel sta bila glavna zagovornika za vstop v NATO/EU v vladi. 2/3 Slovencev je podprlo vstop.

 

17:52 - Referunduma sta potekala pod vplivom/vidike iraške vojne, ki je malo prej pričela. Razmišljali so o preložitvi obeh referendumov, o čemer se je strinjal tudi Drnovšek. Anderlič je to zavrnil. Ostal je 23. marec 2003.

 

17:50 - Kot član vlade je bil deležen kritik zaradi pristopa k vilnski izjavi s strani NATO-skeptikov iz LDS.

 

17:48 - Leto 2003: vstopna pogajanja za Nato.

 

17:47 - Teroristični napadi leta 2001 so spreminili vidike na bodočo širitev Nata.

 

17:45 - Leta 1999 so ZDA neuspešno posredovale med Slovenijo in Hrvaško glede meje. Tega leta je Slovenijo obiskal še Clinton. Naslednje leto je bilo Slovenija že predvidena kot članica EU.

 

17:44 - Leta 1998 je Rupel kot veleposlanik v Washingtonu lobiral za NATO. A takratni veleposlanik Türk je Slovenijo včlanil v proti-Natovsko skupino, s katero je nato Slovenija izstopila.

 

17:42 - Tudi s pomočjo EU je bila Slovenija mednarodno priznana. Leta 1994 je Italija podala veto na pridruženo članstvo Slovenije. Leta 1997 je bilo zaznamovano z odločanjem glede vstopa v NATO.

 

17:40 - Rupel pozdravlja zbrane in se zahvaljuje za povabilo. Opomnil je na čas pred referendumom, ki se je pričel že mnogo prej in v času osamosvojitve Slovenije.

 

17:38 - Zbrane je nagovoril Rupel.

 

17:37 - Če bi danes bila ponovno referenduma za NATO in EU, bi še vedno glasoval za, a bi bilo manj navdušenja.

 

17:37 - Ta napačna odločitev na migrantsko krizo je tudi vplivala na brexit, kar je za Janšo slaba odločitev, ki bo še dalj časa burila duhove v EU.

 

17:35 - Prav posledice migrantske krize so po mnenju evropskih prebivalcev največji problem v EU.

 

17:34 - Šele pozneje se je izkazala potreba po zavarovanju scengenskega območja ter vlaganju EU v Afriko, da bi tudi Afrika bila perspektivna za tamkajšnje prebivalce. Migrantska kriza je tudi pokazala, kako se je lahko nekdo odločil, da "dublinska uredba" ne velja. To je storila Nemčija, ki je veljala "za faktor stabilnosti, reda" in je predhodno zagovarjala spoštovanje pravil. S tem je "nastal kaos", s katerim se še vedno soočamo.

 

17:32 - Povprečna socialna pomoč za brezposelni v Afriki je višja od povprečne plače v Afriki, kar je prestavljalo veliko spodbudo za množično migracijo. To tudi zahvaljujoč globalizaciji.

 

17:30 - Prav v Sloveniji in Grčiji je bil padec schengenske meje najbolj očiten. Migranti brez viz, brez dokumentov so brez problemov prečkali mejo. Ne le peš, ampak tudi z vlaki do avstrijske meje. Takrat se je videlo, da nekatere stvari v EU ne delujejo in da so to daljnosežne. Migrantska kriza ni bila toliko posledica vojne v Siriji, ampak je šlo za "kruto dejstvo", temelječ na gospodarskih in demografskih dejstvih.

 

17:27 - EU ima "veliko vrzeli in lukenj", kar se je pokazalo prav v gospodarski krizi. Ko je Slovenija morala dati več sto milijonov evrov za državo, kjer so imeli večje plače in pokojnine kot pri nas.  "Nekaj iluzije je takrat padlo". Pozneje so se vzpostavili bolj učinoviti mehanizmi nadzora. Drugi večji pretres je bila migrantska kriza in to z dvojnim šokom. Številni tisoči migrantov in ne beguncev, ki so potovali preko schengenske meje.

 

17:25 - Temne strani EU: počasno reagiranja na gospodarsko krizo, še posebej na krizo v Grčijo. Prav slednja je pokazala isti problem kot v Jugoslaviji, ko so državne oblasti prirejale uradne podatke in to več let. Grška kriza je bila sprva "spregledana", ker se vodilni v EU niso vedli, kako bi se s tem ubadali oz. kako reagirati na državo članico, "ki goljufa".

 

17:22 - Trenutna vlada, ko se postavljajo ključni temelji za obdobje 2020+, se s tem ne ukvarja. V okviru dveh sedemletnih finančnih perspektiv v preteklosti je Slovenija dobro izkoristila evropska sredstva.

 

17:20 - NATO in EU nista božji kraljestvi, a omogočata napredek. Prav v času našega članstva se je izkazalo, kako je dobro, da smo članica. To se je pokazalo predvsem na področju slabega upravljenja z državnim premoženjem, ko je morala EU priti na pomoč. Slovenija se je v času Pahorjeve vlade rekordno zadolžila. To, da smo že takrat imeli skupno valuto, nas je to rešilo. Tudi s pomočjo reševalnih skladov, v katere je Slovenija vplačevala predhodno.

 

17:18 - Okolje se je spreminilo, ni vse idealno tudi v teh organizacijah. Večje članice imajo več vpliva, ampak tudi spoznali, da "zapisane besede držijo tudi v praksi". Tvoj glas velja isto, kot glas tistega, ki je 100x večji. To je v popolnem nasprotju z ureditvijo v SFRJ.

 

17:15 - Janša je spomnil, kako je tedanja opozicija organizirala proslavo ob referendumih, brez prisotnosti tedanje leve vlade.

 

17:13 - Zbrane je nagovoril Janša. Sprva je opozoril, kako sta obletnici pomembni v vidiku prihodnosti Slovenije. Bili "sta najpomembnejši odločitvi slovenskega ljudstva" po osamosvojitvi.

 

17:12 - Spominjamo se tudi 10. obletnice slovenskega predsedovanja Evropski uniiji. Prav Janša in Rupel sta vodila najvišja politična telesa v EU.

 

17:10 - Predstavljena je tudi zgodovina Evrope po drugi svetovni vojni in kako je padec komunizma po celotni Evropi leta 1991 pripomoglo k vključitvi Slovenije v dve mednarodni organizaciji.

 

17:04 - Omizje se je pričelo s predstavitvijo rezultatov obeh referendumov ter zgodovine društva Slovenski odbor za NATO, "ki je prispevalo kar nekaj podpore" pri referendumih. Rezultata sta bila "ukaz slovenskega naroda", ki ga mora upoštevati politika.

 

17:00 - Dvorana muzeja se še polni; oba govornika prisotna.

nazaj na vrh