(IZ MINUTE V MINUTO) Javna tribuna o Evropi in Sloveniji na razpotju - bosta našli pravo smer?

foto: G. B. foto: G. B.

V muzeju Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve se je pravkar začela javna tribuna, na kateri sodelujejo dr. Dimitrij Rupel, dr. Borut Rončević, Aleš Hojs in Janez Podobnik, ki bodo razpravljali na temo prihodnosti Slovenije in Evrope.

18:00 Začetek javne tribune, moderira jo predsednik Zbora za republiko France Cukjati. Kot je pojasnil, gre za prvo od štirih javnih tribun, ki jih ZZR organizira to pomlad. Tema je Slovenija in Evropska unija oz s katerimi težavami se srečujeta. Težave se pojavljajo tako na področju kontrole v schengenskem sistemu kot na področju obrambe.

 18:10 Aleš Hojs govori o beli knjigi ministrstva za obrambo. Ta projekt je začel minister za obrambo Karl Erjavec. Temeljni namen vsake bele knjige je predstaviti neke temeljne usmeritve na določenem področju. Imamo denimo belo knjigo o šolstvo, pa odnosih s Hrvaško... Obstaja tudi Bela knjiga slovenske osamosvojitve, ki odkriva resnična dejstva o slovenski osamosvojitvi. 

18:15 Hojs: leta 2003 sprejeta Bela knjiga slovenskega zdravstva, danes pa je vse v razsulu. Podobno pa je s Slovensko vojsko. 

18:18 Glede Bele knjige prihodnosti Evrope nam glede demografije gori rdeča luč. Glede na sedanje trende bo leta 2060 evropsko prebivalstsvo obsegalo samo še 4 odstotke svetovnega prebivalstva. Glede enotnosti Evropske unije kaže slabo, zgodil se je brexit, cilji Bele knjige se niso uresničili.

18:21 Uvod za Belo knjigo MO RS predstavlja Resolucija o strategiji nacionalne varnosti. Hojs opozarja, da doslej nič zapisanega ni bilo uresničeno. Moštvo Slovenske vojske je precej manjše kot bi moralo biti, za obrambo se namenja manj kot odstotek BDP, morali pa bi nameniti vsaj dva odstotka po zavezah zveze Nato. 

18:25 Pod vsemi levimi vladami se slovenski obrambni sistem namerno uničuje, meni Hojs. Plače vojakov so slabe, ponižani so na raven nižjih uradnikov. Bela knjiga o obrambi bo tako le mrtva črka na papirju.

18:30 Naslednji je na vrsti profesor dr. Borut Rončevič. Graditi je treba na produktih z visoko dodano vrednostjo, zato je visoko razvitih držav malo, Slovenije ni med njimi.

18:35 Rončevič: Če ne bomo inovativni, nikoli ne bomo bolje živeli. Naredimo primerjavo med letom 2000 in 2015 - koliko smo se v teh letih izboljšali? Ni nekih velikih preskokov v tem obdobju. Vmes smo celo imeli hudo krizo. 

18:38 Spremembe ne pridejo hitro - Irci so šele petnajst let po spremembah naredili večji napredek. O teh spremembah odločajo institucije in miselni okvir, pa tudi omrežja, kjer se podjetja povezujejo. 

18:40 V vzhodni Evropi je težko narediti preboj, precej lažje pa je vse uničiti, meni Rončevič. Pri nas gre dobro tistim, ki se ne zanašajo zgolj na državo, kar dokazujejo empirični podatki. 

18:45 Država zatira sposobne - tisti, ki v Evropi uspejo, za Slovenijo niso dovolj dobri. Vendar Rončevič dolgoročno ni zaskrbljen. 

18:48 Pomembno je, da ostanemo na evropski poti. S pomočjo evropskih sredstev marsikdo ostane v Sloveniji, sicer ne bi ostal, meni Rončevič.

18:52 Janez Podobnik o tem, kaj naj stranke počnejo, da se bomo res šli lahko pravo politiko. Kot pravi, se premalo govori o političnih strankah. Kako se soočiti z nezaupanjem? Ne zagovarja aferaškega pogleda na politične stranke. Bo morala politična stranka spremeniti koncept? Medijska podoba strank je negativna. 

18:58 Kredibilnost dolgoletnih političnih strank se kaže v odnosu do ljudstva. Pri nas še vedno velja tranzicijski delitveni konsenz, ne pa konsenz zakonov, pravi Podobnik.

19:02 Evropska ljudska stranka zelo dobro organizirana, njen vodilni kandidat Weber predstavlja neko novost. Liberalci in socialisti se soočenju z njim izogibajo. Postavlja se tudi vprašanje transnacionalnih strank.

19:04 Politične stranke morajo bdeti nad programom, kadri, delovanjem. Morajo biti žive, demokratične navznoter in navzven. Zaupanje politične stranke naj temelji na zakonih, ki se sprejemajo in se jih spoštuje, meni Podobnik.

19:05 Dimitrij Rupel o izključevalnosti. Vojna je faza izključevanja, po vojni nastopi diplomacija, ki temelji na vključevanju. Začetki EU namenjeni spravi med Nemčijo in Francijo, nato pa med Zahodom in Vzhodom. 

19:10 V času socializma se je veliko izključevalo - spomnimo se JBTZ, odstavitve s funkcij... Vstop v EU in Nato pa je najboljši primer vključevanja. Izključevanje je sicer lahko povsem naraven proces. Gre tudi za selekcijo boljših od povprečnih, izločitev slabših.

19:15 Đilas je v knjigi Novi razred pojasnil, da je ta novi razred ustanovljen s strani komunistov. Ergo: stranka je ustanovila svoj razred. Ostale razrede je preganjala. Po koncu hladne vojne se začne po Evropi obdobje vključevanja. Nekdanje komunistične države vstopajo v evropske povezave. Izstop iz EU pa je zelo težaven, kar kaže tudi brexit.  

19:17 Za EU funkcije kandidirajo drugorazredni politiki, ker tisti prvorazredni največ stavijo na nacionalno državo. 

19:20 V slovenskih medijih je izključevanje nekaj običajnega, meni Rupel. Obstajajo stranke, ki imajo različna imena, ampak so si zelo podobne, gredo se izključevanje. Sestavljajo neke vrste stranko samoupravnega socializma, po modeliu SZDL. Tako so lani izključevali povezovanje z SDS. Dandanes se pluralizem spreminja v strankarski  monizem. Oblast dopušča opozicijo, a jo ne upošteva.

19:23 Rupel se vpraša: kam gre Slovenija? Odgovor: NIKAMOR. (sledi debata...)

 

nazaj na vrh