Hrvaški novinar Marin Vlahović: Za prehod skozi Hrvaško se danes plača tudi 1.500 evrov na migranta. Balkansko podzemlje, vključno s trgovci z mamili, zagotavlja logistiko.

Marin Vlahović: Grozili so mi, vendar ne neposredno, ampak prek posrednikov. (foto: Polona Avanzo) Marin Vlahović: Grozili so mi, vendar ne neposredno, ampak prek posrednikov. (foto: Polona Avanzo)

»Primer Sameerja Parveza Khana dokazuje, da so na vrhu piramide organizacije tuji državljani, kar je tudi logično, kajti ko govorimo o že utečeni tihotapski mreži, potem mora obstajati tudi jasna povezava z matičnimi državami migrantov. Balkansko podzemlje, vključno s trgovci z mamili, ima tu vlogo partnerja, ki zagotavlja logistiko,« nam v pogovoru pove hrvaški raziskovalni novinar Marin Vlahović, ki je v Sloveniji znan po rekordu za najhitrejši nokavt v borbi MMA (Ultimate Fight).

 

Naj pogovor začnem s temo, o kateri sva pisala oba. Lani (2017- intervju je bil objavljen 27. decembra 2018) sva namreč javnost obveščala o primeru Balkanski bojevnik, kot jo je razkril v Urugvaju zaprti član omenjene organizacije.  Kako vi vidite sojenje tej narkoorganizaciji? Kaj se s to zadevo dogaja na Hrvaškem?

Na Hrvaškem so mnoga vprašanja ostala brez pravih odgovorov. Na portalu Dnevno.hr smo objavili vrsto besedil in intervjujev z Anastazijem Martinčićem, v katerih je govoril tudi o konkretnih podrobnostih in metodologiji dela kriminalne organizacije Darka Šarića. Veliko tega je povezano z Istro, vendar se zdi, vsaj za zdaj, da država ne želi osvetliti celotnega primera. Tu se odpirajo tudi vprašanja različnih sumljivih projektov in turističnih naložb. Po vsej verjetnosti je bil Martinčić pripravljen na nekakšno vrsto poravnave  z Republiko Hrvaško, ampak druga stran ne kaže nikakršnega zanimanja za njegove ugotovitve. Kar zadeva sodne postopke, po mojih podatkih hrvaško pravosodje pristopa k problematiki prek posameznih primerov, namesto da bi se ukvarjalo s celotno problematiko hrvaške podružnice organizacije Darka Šarića. Obstaja upravičen strah, da je del politikov vključen v določene nezakonite posle, zato lahko sklepamo, da se preiskava ovira na najvišji ravni.

Hočete reči, da ima Hrvaška težave s pravosodjem in z organi pregona kot v Sloveniji? Zakaj?

Na Hrvaškem je stanje slabše kot v Sloveniji. Najprej, od pomladi 1991 pa vse do začetka leta 1996 smo imeli vojno stanje. Začelo se je z agresijo JLA in uporniških Srbov, se nadaljevalo z vojno v Bosni in Hercegovini ter končalo z osvobodilno operacijo. V tem celotnem obdobju, v vojnem kaosu torej, so nastale državne institucije, sestavljene večinoma iz kadrov nekdanjega sistema. Na stotine agentov in tisoče sodelavcev SDV in KOS je zamenjalo plašče in v novi državi še naprej normalno delalo. Po drugi strani pa so prav te strukture zagotovile primerne posameznike, po navadi osebe, na katere so imeli velik vpliv, za ropanje javne lastnine. To preoblikovanje iz javnega v zasebno lastništvo, nekakšno začetno kopičenje kapitala novopečenih elit torej, je moralno izmaličilo hrvaško družbo. Sodstvo še danes ni neodvisno in veliki procesi se sprožijo le, ko za takšne postopke obstajajo jasni politični interesi ali zaradi pritiska Evropske unije.

Kaj pa mediji? Obstaja tudi tu monopol kot pri nas?

Mediji na Hrvaškem se delijo na levo liberalne in pogojno rečeno desne oziroma konservativne medije. Levo liberalni mediji predstavljajo hkrati tudi mainstream/osrednje medije. Slednji večinoma širijo apatijo in brezup, projicirajo izrazito negativno sliko o hrvaški državi in družbi. Uporabljajo selektivne polresnice in so pripravljeni prezreti največje novice in namenoma dezinformirati javnost, če resnica ne ustreza njihovim lastnikom in političnim sponzorjem. Pri desnih medijih vlada razbitost, boj za bralce in nekakšen vodilni položaj. In tu so pogosta podtikanja, manipuliranje z javnostjo in sektaški pristop, prilaganje različnim interesnim skupinam. Načeloma objektivnega in neodvisnega novinarstva skoraj ni.

Mimogrede, v Sloveniji imamo monopol tudi v šolskem sistemu. Kaj pa na Hrvaškem?

Tu se že leta govori o veliki šolski reformi, ki je vsekakor potrebna, vendar je težava, da obstajajo velike ideološke polemike. Namesto o metodologiji se javna razprava vodi okoli vsebine. Tu se ljudje še niso dogovorili, kdo je zaslužen pri ustvarjanju države, kdo so negativci in kdo največji pozitivci naše zgodovine. Ta razkol bo trajal, vse dokler ne bodo ljudje dojeli, da lahko več resnic sobiva skupaj, ne da se vzajemno uničujejo.

Vrniva se nazaj. Ne vem, zakaj se ne morem znebiti občutka, da sta zadevi Balkanski bojevniki in tihotapljenje ilegalnih migrantov z Vzhoda povezani. Prav vi ste za portal Dnevno.hr, za katerega pišete, razkrili glavne tihotapce migrantov, ki prihajajo v Slovenijo.

Poglejte, poenostavljeno rečeno, z različnimi področji kriminala se vedno − z nekaj generacijskimi zamenjavami − ukvarjajo isti kriminalci. Tihotapstvo migrantov je naraščajoča kriminalna dejavnost z velikim in s stabilnim dohodkom. V nasprotju s trgovino z mamili so kazni za voznike migrantov vseeno precej blažje. Že zaradi tega je tu pripravljeno tvegati več ljudi. Primer Sameerja Parveza Khana dokazuje, da so na vrhu piramide organizacije tuji državljani, kar je tudi logično, kajti ko govorimo o že utečeni tihotapski mreži, potem mora obstajati tudi jasna povezava z matičnimi državami migrantov. Balkansko podzemlje, vključno s trgovci z mamili, ima tu vlogo partnerja, ki zagotavlja logistiko.

Za naše bralce povejte, kdo je Sameer Parvez Khan. Zakaj se je znašel prav v Zagrebu?

Sameer Parvez Khan je pakistanski državljan s prebivališčem v Zagrebu. Njegova družina ima velik vpliv in moč v Pakistanu, še posebej v mestu Pešavar in njegovi okolici. Hvalil se je, da je njegov oče konzul v Italiji, vendar v prispevku televizije RTL njegovo domnevno dekle trdi, da je njegov oče predstavnik izvršne oblasti, neke vrste župan v Pešavarju. Nesporno je, da prihaja iz bogate, politično primerne in ugledne družine, katere člani imajo visoke položaje v politiki, gospodarstvu in vojski. Navdušen je nad pakistansko vojsko, tajno službo, v objavah na družbenih omrežjih pa je celo upravičeval islamski terorizem. Nekatere njegove objave so zelo zaskrbljive. V Zagrebu je vodil mednarodno organizacijo tihotapljenja migrantov, ki seže vse do Pakistana. To pomeni, da njegovi vozniki niso naključno vozili migrantov, ampak so bili sestavni del sistematizirane in razvejene kriminalne mreže.

Kje so po vašem mnenju vzroki, da Hrvaški ni uspelo zavarovati svojih meja pred prihodom ilegalnih migrantov?

Hrvaška gasi požar na njegovih robovih. Z drugimi besedami, ukvarja se s končnimi posledicami in ne z vzroki. Mobilizirane so bile velike policijske sile, ki varujejo meje. Hkrati pa prihaja do velike rasti samega tihotapstva migrantov. Tihotapstva jim ni uspelo omejiti, ampak so samo zvišali kazen, s tem pa tudi zaslužek tihotapcev. Za prehod skozi Hrvaško se danes plača tudi 1.500 evrov na migranta. Največji del tega denarja je namenjen vodjem tihotapskih organizacij. To so po navadi tuji državljani. Nekateri od njih imajo celo diplomatski status in podporo svojih konzulatov ter obveščevalnih služb. Če bi država represivno ukrepala proti tem posameznikom, bi se morda razkrila veliko večja zarota. Zato njihovo delovanje praktično dopušča.

Sicer pa Hrvaška in Slovenija nista ciljni državi za ilegalce.

To je samo delno res. Večina migrantov nadaljuje pot, nekateri pa ostanejo. Vsi trije aretirani tujci v akciji razbijanja organizacije Sameerja Parveza Khana so bili prosilci za azil na Hrvaškem. Na Hrvaškem in v Sloveniji je vsak dan več prosilcev za azil. Del teh ljudi zagotovo predstavlja veliko nevarnost in povečuje tveganje za nacionalno varnost.

Kdo pa je Antun Amić?

Bil je voznik v organizaciji Sameerja Parveza Khana. Večina voznikov je vozila migrante samo do slovenske meje. Dodatni denar so lahko zaslužili z nadaljevanjem vožnje čez Slovenijo. Konkretno, migranti prečkajo mejo peš, voznik pa jih v Sloveniji čaka na točno določeni lokaciji, ki jo dobijo prek aplikacije Whatt's app. To je bilo tudi v primeru Amića, ki pa je povzročil prometno nesrečo, tako da ga je skupaj z migranti prijela slovenska policija. Kolikor vem, je ta čas nahaja na prostosti in ga niso prijeli v nedavni policijski akciji na Hrvaškem.

Kako donosen posel je tihotapljenje ilegalcev? Je res donosnejše, kot je tihotapljenje mamil? In kdo v resnici dobi ta denar?

Nič ni bolj donosnega, kot je tihotapljenje mamil, zlasti kokaina iz Južne Amerike. Niti 200.000 migrantov se ne mora primerjati z dobičkom od nekaj ton kokaina, ki se pripelje iz Južne Amerike v Evropo. Denar prejmejo vsi, ki so v hierarhiji kriminalnih združb, del denarja pa je namenjen tudi za podkupovanje policije, javnih uslužbencev in politikov.

Verjetno je tihotapljenje mamil in orožja povezano z ilegalnimi migranti?

To je razumna in logična predpostavka, ki jo je lahko dokazati s konkretnimi primeri. Po mojih podatkih se je Sameer Parvez Khan ukvarjal tudi s trgovino z narkotiki. Nekateri sodelavci organizacije so prav tako povezani s tihotapljenem orožja.

Kako, na kakšen način Pakistan podpira islamski terorizem?

Odgovor na vaše vprašanje so podala številna javna in tajna poročila ameriške vlade in administracije/uprave. To je zelo zapletena zadeva, v kateri se ne moremo izogniti visoki politiki in mednarodnim odnosom. Pakistan je država, v kateri človekove pravice niso

spoštovane, dopušča pa, da ne rečem celo financira in organizira teroristične skupine.

Po drugi strani pa se Pakistan občasno pojavlja kot ameriški zaveznik v svetu, zato Združene države Amerike na odnose s Pakistanom zelo verjetno gledajo pragmatično. Sedanja oblast je daleč od resnične demokracije, toda kaj bi se zgodilo, če bi jo zamenjala še hujša in bi Pakistanu odkrito zavladal islamski fundamentalizem ter neprikrito sovraštvo do Zahoda?

Kaj menite, s katerimi obveščevalnimi službami dobro sodeluje pakistanska obveščevalna služba? Ruskimi? Turškimi? Nekdanjimi jugoslovanskimi?

Pakistanci so zelo ponosen narod. Sameer Parvez Khan je na svojem Facebook profilu objavil tudi seznam najmočnejših obveščevalnih služb na svetu. Po tem seznamu je na prvem mestu Pakistanska obveščevalna služba (ISI - Inter-Services Intelligence). Zaporedje ne ustreza resničnosti, ampak opozarja na pakistansko željo po priznanju svetovne moči. Mislim, da ne sodelujejo dobro z drugimi tujimi službami, ker službe drugih svetovnih sil upravičeno nimajo zaupanja v njihove dobre namene.

Kakšno vlogo po vašem mnenju igra tu Sorosova organizacija?

Veliko sem prebral o tem, vendar ne maram govoriti o stvareh, o katerih nimam neposrednih podatkov. Vsekakor pa ni nobenega dvoma, da za migrantskim kaosom obstajajo jasni finančni interesi.

Nedavno ste objavili zvočni posnetek tihotapca ilegalnih migrantov. Je edini, ki se je opogumil? Kaj vam je še povedal?

Seznama voznikov in podrobnosti o delovanju organizacije nisem dobil od ene osebe. Govoril sem z velikim številom voznikov in tudi z enim od organizatorjev. V tem času so se mi oglasili še drugi ljudje, ki so vključeni v ta kriminalni »biznis«. Moje raziskovanje še vedno poteka, zato ob tej priložnosti ne bi predstavljal novih podrobnosti.

Vam je kdo grozil zaradi pisanja o omenjenih temah? Teme namreč niso nedolžne.

Grozili so mi, vendar ne neposredno, ampak prek posrednikov. Teme res niso nedolžne, vendar zame ni več poti nazaj. V zadnjih dveh letih sem raziskoval pranje denarja, prekupčevalce, agente SDV (Udbe), politike, gospodarski kriminal in plačane morilce. Od vseh novinarjev na Hrvaškem imam verjetno najdaljši in najnevarnejši seznam sovražnikov pa zelo malo prijateljev. Tihotapci migrantov in Pakistanska obveščevalna služba so le najnovejši v nizu tistih, ki sem se jim zameril. Imam srečo, da uživam podporo medija, za katerega pišem, a nimam nikakršne zaščite od države. V zadnjem času mi grozijo osebe, ki so bile del tihotapske verige, vendar me njihova sporočila ne zanimajo. Naj stopijo v vrsto.

Kaj po vašem mnenju prinaša tako imenovana marakeška deklaracija? So hrvaški državljani dobro seznanjeni z njo?

Ne samo da hrvaški državljani niso dobro seznanjeni z marakeško deklaracijo, ne razumejo je niti vladajoči politiki, ki so jo sprejeli. Če bi se s tem sporazumom resnično uvedel red v migracijske procese, bi imel ta svoj pomen in namen. Ni ključnega pomena to, kaj sporazum deklarativno zajema, ampak to, kako se bo to izvajalo v praksi.

Kaj se bo v bližnji prihodnosti po vašem mnenju dogajalo v zvezi z ilegalci?

Nedvomno bodo migranti še naprej množično prihajali v Evropo, trajno bodo spreminjali njeno etnično podobo, kulturo in civilizacijo. Dejansko ima vsaka država pod pogojem, da so na oblasti suvereni politiki, pravico in obveznost sprejeti ali zavrniti sodelovanje v migracijskih procesih, ki jih je izsilila mednarodna skupnost. Državljani se morajo aktivneje ukvarjati s politiko in postati ustvarjalci lastne usode. Del migrantov bo ostal na Hrvaškem in v Sloveniji, pri čemer nekateri od njih predstavljajo varnostno tveganje. To je pravzaprav največja nevarnost nenadzorovanih migracij. Kljub vsem tranzicijskim boleznim je imela Hrvaška eno prednost pred bolj razvitimi in bogatejšimi državami, in to je varnost svojih meja. Če primerjamo naše ulice z ulicami mest v Nemčiji, Franciji in Španiji, lahko z veseljem ugotavljamo, da živimo v bolj prijazni in bolj varni družbi. Vedno večje število migrantov in sumljivih prosilcev za azil pa bi lahko spremenilo našo družbo in način življenja.

Kaj si želite v novem letu zase, za domovino?

Zasebno si želim zdravja, miru in blaginje v svoji družini. Kar zadeva Hrvaško, si želim, da bi državljani razumeli, v kolikšni meri lahko vplivajo na lastno okolje, družbo in splošno življenje. Preveč tega prepuščamo drugim. Zelo smo kritični, in to upravičeno, vendar nismo nagnjeni k osebnemu ravnanju, še manj k osebni žrtvi za splošno dobro. Rad bi, da bi Hrvati prevzeli odgovornost za državo, v kateri živijo, začenši s svojim življenjem. V realnih okvirih in priložnostih naj namesto tarnanja storijo nekaj konkretnega zase in za svojo domovino Hrvaško.

Bi še kaj dodali?

Dodal bi le, da me javnost v Sloveniji pozna prek različnih športov. Še vedno imam rekord Slovenije za najhitrejši nokavt v boju MMA (Ultimate Fight), ko sem nastopil na prireditvi GFC 31. oktobra 2010 v Grosupljem za naslov »King of Kongo«. V samo sedmih sekundah sem nokavtiral 135 kilogramov težkega Jureta Vušnika, dobitnika bronaste medalje na svetovnem prvenstvu v t. i. Combat Sambi.

Biografija

Marin Vlahović je bil rojen 9. septembra 1980 v Zagrebu. Od otroštva se aktivno ukvarja s športom. Tekmoval je v rokoborbi, powerliftingu, strongmanu, MMA in street workoutu.

V powerlifitingu je osvojil tudi naslov svetovnega prvaka. Končal je Visoko poslovodsko šolo v Zaprešiću, in kasneje opravil mednarodni podiplomski študij (MBA) na zagrebški fakulteti za kmetijstvo. Delal je v zasebnem sektorju kot poslovni svetovalec, v zadnjih letih pa dela kot novinar. Piše za portal Dnevno.hr in Hrvatski tjednik. Ukvarja se z različnimi temami in področji s poudarkom na raziskovalnem novinarstvu. Razkril je številne afere na Hrvaškem. Prvi je pisal o »Tati Slavenu« (Očku Slavenu, op. p.), goljufu, ki je lažno zbiral denar za otroke z avtizmom. Razkrival je tudi malverzacije v gospodarstvu in po njegovem razkritjih so pristojni organi začeli s preiskavami in vlaganjem kazenskih ovadb. Pogosto raziskuje povezave med obveščevalnimi službami nekdanje Jugoslavije, Udbe, in današnjimi vplivnimi ljudmi, pravosodnimi in policijskimi uradniki. V zadnjem času raziskuje mednarodno tihotapljenje migrantov, kar je povzročilo veliko policijsko akcijo, v kateri so pred organe pregona privedli skupno 14 članov ene od mednarodnih kriminalnih organizacij.

(Intervju je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija, 27.12.2018.)

nazaj na vrh