(FOTOGALERIJA) Na soočenju dvajsetih strankarskih voditeljev na TVS blestela Janša in Primc; voditelji dosedanje koalicije povsem prestrašeni

Na soočenju sta bila najbolj prepričljiva Janez Janša in Aleš Primc. Foto: Polona Avanzo Na soočenju sta bila najbolj prepričljiva Janez Janša in Aleš Primc. Foto: Polona Avanzo Polona Avanzo

Prvo veliko televizijsko soočenje list, ki kandidirajo na letošnjih predčasnih parlamentarnih volitvah, je pokazalo precejšnje razlike med koalicijskimi strankami ter pomladno alternativo, ki sta jo dostojno zastopala predsednik SDS Janez Janša ter sovoditelj Združene desnice Aleš Primc.

V soočenju se je pokazalo, da so si stranke sicer precej enotne, ko gre za stališče o slabem stanju na področju zdravstva, medtem ko se njihovi pogledi na to, kako to stanje popraviti, precej razlikujejo.

Na Televiziji Slovenija so včeraj stališča kandidatnih list, ki kandidirajo v vseh osmih volilnih enotah, predstavili Miro Cerar (SMC), Janez Janša (SDS), Dejan Židan (SD), Karl Erjavec (DeSUS), Matej Tonin (NSi), Luka Mesec (Levica), Alenka Bratušek (Stranka Alenke Bratušek), Marjan Šarec (LMŠ), Bojan Dobovšek (DD), Andrej Čuš (Zeleni), Marko Zidanšek (SLS), Bojan Požar (LNBP), Aleš Primc (Združena desnica), Zmago Jelinčič (SNS), Uroš Lubej (Solidarnost), Rok Andree (Pirati), Andrej Šiško (ZSi), Danijel Bešič Loredan (GibanjeSkupajNaprej), Alojz Kovšca (GAS) in Gregor Kos (ZD).

Vsi našteti so se strinjali, da ima slovensko javno zdravstvo veliko težav. Še najbolj prizanesljivi so bili v strankah aktualne koalicije, četudi je Erjavec spomnil, da je pozval k menjavi ministrice za zdravje iz vrst SMC Milojke Kolar Celarc. Cerar je pojasnil, da je trenutna vlada naredila pomembne premike, vendar ni uspela skrajšati čakalnih vrst. Židan je menil, da zdravstvo deluje, ker ima dobro medicinsko osebje. Je pa tudi po njegovem mnenju treba spremeniti nekaj zakonov, med drugim o zavodih, treba je tudi povečati sredstva za zdravstvo.

Da je v zdravstvu največji problem odtekanje denarja, predvsem pri javnih naročilih, je poudaril Šarec, ki meni, da bi bilo treba preprečiti kartelno dogovarjanje. Janša pa poudarja, da se z denarjem v zdravstvu ne upravlja racionalno.

Tonin je predlagal, da bi za skrajšanje čakalnih vrst izkoristili vse kapacitete, tudi zasebne, četudi bi storitev pri teh plačala zdravstvena zavarovalnica. Podobno je menil tudi Požar.

Da je treba ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ga nadomestiti z dajatvijo, ki bo bolj solidarna, menita Mesec in Lubej.

Slednji meni, da je treba spremembe in red narediti najprej v politiki, enako meni tudi Šiško. Požar je dejal, da je trenutno stanje v slovenskem zdravstvu ogledalo trenutne vlade. Podobno je menila Bratuškova, ki odgovornost za slabo stanje pripisuje vsem koalicijskim strankam. Zidanšek meni, da "je ta vlada zanemarila človeka".

Da se mora politika umakniti iz zdravstva, pa je menil Bešič Loredan, sicer zdravnik. Tudi Kos meni, da je v zdravstvu preveč politike, pa tudi korupcije, premalo pa zdravja in skrbi za preventivo.

Slednje je izpostavil še Čuš, ki sicer kot enega ključnih problemov v zdravstvu vidi kadrovanje, podobno meni tudi Dobovšek. Tudi Kovšča meni, da zdravstvo potrebuje tako menedžersko reformo kot reformo stroke.

Andree in Jelinčič sta kot eno glavnih težav prepoznala korupcijo.

Primc meni, da so zdravniki premalo cenjeni, da bi mlade zdravnike obdržali v Sloveniji, bi jim morali dvigniti tudi plačo.

V razpravi so se dotaknili tudi varnosti v Sloveniji in migracij. Janša, ki se zavzema za odstop Slovenije iz evropskega sistema migrantskih kvot, je Erjavca kot zunanjega ministra pozval, naj Slovenija Hrvaški, ki je dolžna varovati zunanjo mejo EU, pošlje protestno noto, saj zunanjo meje Hrvaške migranti prosto prehajajo.

Bratuškova in Kos menita, da bi morali reševanje begunskega vprašanje reševati tesneje z EU, Erjavec pa je opozoril na pomembnost dogovora med EU in Turčijo. Če ta pade, bi bil priliv migrantov v Evropo bistveno večji, je dejal.

Da je vprašanje migracij treba reševati na kraju izvora, sta opozorila Mesec in Lubej.

Tonin, Čuš, Šarec in Bešič Loredan so prepričani, da je treba zagotoviti primerne in usposobljene kadre za obvarovanje meje. Židan ocenjuje, da se je varnostna situacija spremenila in da bo v varnost treba vlagati več denarja. Hkrati pa je ocenil, da je njihova ministrica za obrambo Andreja Katič dobra ministrica.

Da je vlada v iztekajočem se mandatu zagotavljala varnost, hkrati pa je humano obravnavala begunce in migrante, je prepričan odhajajoči premier Cerar. Zelo ostri do potez vlade glede obvladovanja begunskega vala pa so bili Požar, Jelinčič, Primc, Zidanšek in Šiško.

Andree pa je izpostavil, da je treba poskrbeti, da begunci, ki ostanejo pri nas, ne bodo padli na socialno dno in postali problem. Po mnenju Kovšce migracijski valovi, ki prihajajo k nam, niso tisti, ki jih potrebuje gospodarstvo. Po mnenju Dobovška pa morajo tisti, ki želijo ostati tukaj, sprejeti naše vrednote.

Spregovorili so tudi o predlogu, da bi starost za volilno pravico znižali na 16 let. Predlogu so načeloma naklonjeni pri SD, Piratih, Stranki Alenke Bratušek, GibanjuSkupajNaprej ter v SMC in Zelenih. Da se je o nižanju starosti treba pogovarjati, se strinjajo v DeSUS in DD.

V GAS o tem še niso razmišljali, tudi v Levici tega nimajo v programu, a so se "pripravljeni pogovarjati o vseh razširitvah demokracije".

Primc pa bi starostno mejo volilne pravice spustil še nižje. Kot je pojasnil, bi morali v imenu otrok do 14 let voliti že njihovi starši. V Solidarnosti pa se zavzemajo za obvezno udeležbo za vse, tudi za starejše od 16 let.

Zidanšek načeloma podpira nižanje starosti za volilno pravico, če bi mladi s 16 leti dobili tudi ostale pravice, ki pripadajo polnoletnim državljanom. S tem se strinja tudi Šiško (ZSi).

V ZD in LMŠ menijo, da je treba k udeležbi na volitvah najprej prepričati polnoletne volivce, ki ne prihajajo na volišča. Da slovenska demokracija še ni zrela za volivce, mlajše od 18 let, pa meni Jelinčič (SNS), ki za zavzema tudi za obvezne in e-volitve. Te je kot rešitev za dvig volilne udeležbe izpostavil tudi Požar.

V SDS vprašanje nižanje starostne meje vidijo kot manj pomembno, saj ocenjujejo, da se Slovenija trenutno sooča z drugimi večjimi izzivi. Tonin (NSi) pa meni, da bi se morali pogovarjati predvsem o tem, kako mlade pritegniti k zanimanju o skupnih zadevah družbe.

Na soočenju so spregovorili še o možnih povolilnih koalicijah. Janša si koalicije želi s strankami, ki so suverene, za katerimi ne stojijo nobena ozadja in lobiji. Sodelovanja s SDS nista zavrnila Šarec in Tonin.

Erjavec je dejal, da bo sodelovanje v koaliciji odvisno od tega, kdo jo bo sestavljal, a izpostavil problem neskladnosti programov s SDS. Tudi v SMC so se pripravljeni povezati z vsakim, ki sledi vrednotam, ki jih zagovarjajo. Edino težavo doslej vidijo v sodelovanju s SDS. V SD pa so po besedah Židana široko usmerjeni, a ne podpirajo nestrpnosti.

Čuš je dejal, da lahko sodeluje tako v levi kot desni vladi, Mesec pa le v levi. Tudi Bratuškova se je zavzela za levosredinsko vlado z izkušnjami.

Soočenje je sicer pokazalo, da so bili voditelji koalicijskih strank (Cerar, Erjavec, Židan) precej prestrašeni, medtem ko sta Janez Janša in Aleš Primc nastopala zelo suvereno ter argumentirano, kar je še toliko bolj pomenljivo glede na poskus izločitve Primca iz političnega dogajanja. Zanimiv je bil tudi nastop predsednika državnega sveta Alojza Kovšce, ki je nastopil v imenu Gospodarske aktivne stranke in je pokazal veliko mero razuma. Andrej Šiško je svoj imidž gradil predvsem na napadanju Janeza Janše ter vsegliharstvu, medtem ko so voditelji levičarskih strank (Levica, Solidarnost) gradili predvsem na socialni demagogiji.

 

nazaj na vrh