(FOTOGALERIJA) Janša na Krekovem večeru v spomin na Ivana Omana: "Če se državo upravlja v nasprotju z vrednostnim središčem slovenskega naroda, je v permanentni krizi"

foto: sds.si foto: sds.si

Da bomo v Sloveniji živeli bolje, moramo opraviti pet temeljnih korakov: odprava cenzure, zajezitev finančnih in gospodarskih monopolov, odprava imunitete za prvorazredne, ukiniti privilegije za samooklicano elito in prepovedati totalitarne rituale.

 

Včeraj je v vasi Selca potekal 9. Krekov večer v spomin na Ivana Omana – vizija za prihodnost Slovenije. Med govorniki na okrogli mizi so bili Lojze Peterle, Marjan Podobnik, Aleš Primc in predsednik SDS Janez Janša. Prisotne je uvodoma pozdravil župan občine Železniki Anton Luznar, ki je povedal, da je v Selcah nekaj časa živel tudi dr. Janez Evangelist Krek, ki se je vedno zavzemal za malega človeka. Zbrane je nagovoril tudi sin Ivana Omana, Janez Oman. Povedal je, da je odraščal v družini, kjer so vsi ponosni pripadniki slovenskega naroda in ponosni državljani Republike Slovenije. Zaključil je s tem besedami: »Ata, nič kolikokrat ste rekli besedo conservare, kar pomeni ohraniti. Bomo ohranili, vredno je.«

Prisotne sta pozdravila tudi gostitelj župnik iz Selc, Damjan Prošt, in organizatorka večera, Andreja Megušar.

Na 9. Krekovem večeru, ki ga je povezovala Erika Jazbar, je bil govornik tudi predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša. V uvodnih besedah se je spomnil Ivana Omana in povedal, da je bil Oman edini od peterice predsedstva, ki v času osamosvajanja ni podpisal dokumenta, ki je predvideval hitro razorožitev slovenske vojske. »Deklaracijo so podpisali štiri petine vrhovnega poveljnika. Papir, kjer je pisalo, da so Slovenija ne potrebuje vojske, so podpisali Milan Kučan, Ciril Zlobec, Matjaž Kmecl in Dušan Plut. Mi pa smo bili pred sprejetjem zakona o obrambi in o proračunu ter štiri mesece pred razglasitvijo samostojnosti, vedoč da Beograd tega ne bo mirno gledal. Takrat je bil Ivan Oman edini glas razuma.« Predsednik SDS se je spominjal tudi časov, ko je predsednik socialistične zveze Jože Smole skliceval posvete, na katere so hodili tudi predstavniki takrat novoustanovljenih zvez: »Sestanki so bili sredi dneva, oni so bili javni funkcionarji, mi ne. Gospod Oman se je spraševal, zakaj je to treba sklicevati takrat, ko je največ dela, zakaj se ne dobimo zvečer ali pozno popoldne, ko postorimo vse. Do tega ni prišlo, je pa bil oni tisti, ki je spoznal, da je to trik in pridobivanje časa, ker so želeli preprečiti, da nastane neka resna politična alternativa. Po kakšnem desetem sestanku, ko smo imeli odmor, je Ivan Oman rekel: »Fantje, jaz se tega ne grem več, pojdimo« in smo vstali in šli. Okrogle mize ni bilo več.« Janša je tudi razmišljal, da bi se morda stvari pred 30 leti zgodile bolj organsko, če bi vodenje DEMOS-a takrat prevzel Ivan Oman, ki je imel nek čut za realne stvari, ki se ga ne da kupiti.

»Ob tistem višku naroda, ob osamosvojitvi, ko se je zgostil čas, ki mu sociologi rečejo vrednotno središče, se je slovenski narod preoblikoval v nacijo. To je bil čas, ki naroda ni delil. Tudi če danes naredite anketo med ljudmi različnih političnih prepričanj, bodo rekli, da je osamosvojitev, plebiscit za Slovenijo nekaj pozitivnega, nekaj, kar nas ne deli. To je bil zgoščen čas od 1988 do 1992, ki predstavlja neko vrednotno središče, na katerem bi razvoj moral teči naprej,« je dejal Janša in nadaljeval: »In če se državo upravlja v nasprotju s tem vrednostnim središčem slovenskega naroda, je v permanentni krizi. In, kar se tiče vrednot, smo mi v permanentni krizi.« Kot primer je Janez Janša navedel petje naše državne himne in ploskanje ob koncu himne. »Kot predsednik vlade in obrambni minister sem bil na 100 proslavah v 100 državah, pa nikjer ni bilo tega, da ob himni niso ploskali. V času socializma niso hoteli ploskati, nato je partija dejala, da ob himni ni dostojno ploskati. To smo kupili in vzeli s sabo v nove čase. Ko smo sprejemali ustavo smo zapisali, da je Zdravljica državna himna. Nato pa je prišel zakon, v katerega so zapisali, da je himna Slovenije samo 7. kitica Prešernove Zdravljice. Najmanj, kar bi morali imeti je, da bi imeli 2. in 7. kitico Zdravljice, toda, ker je v drugi kitici Bog, se to ne da. V sedmi kitici pa imamo vraga, kar je pa dobro. V SDS smo v proceduro najmanj štirikrat vložili zakon, da se v zakonu napiše enako kot je v ustavi, torej, da je celotna Zdravljica himna, vendar so to vedno zavrnili,« je bil ogorčen Janša.

V nadaljevanju je predsednik SDS Janez Janša povedal, da je treba v Sloveniji narediti pet stvari. »Najprej je odprava cenzure. V Sloveniji imamo še vedno cenzuro in samocenzuro. O nečem se lahko govori in poroča, o drugih stvareh, ki so prav tako resne, pa ne. Tega se je treba zavedati. Nato je treba vzpostaviti javni prostor, kjer se bodo argumenti srečevali in kjer ne bo nekaj pojmovano kot sovražni govor, drugo pa kot zveličana resnica,« je začel Janša in kot drugo izpostavil potrebo po zajezitvi finančnih in gospodarskih monopolov. Kot tretje, je dejal Janša, je treba odpraviti imuniteto za prvorazredne, saj pred zakonom še vedno nismo vsi enaki, obenem pa je treba ukiniti privilegije za samooklicano elito. »In petič: prepoved totalitarnih ritualov. Simboli in rituali vplivajo na javno mnenje, še posebej na mlade ljudi, ki se jim oblikujeta zavest in vrednote. To, kar se sedaj dogaja, je izjemno škodljivo. Zasedamo v državnem zboru, ob katerem je grobnica tako imenovanih narodnih herojev. Mogoče je tam kakšna izjema, toda tam je grobnica množičnih morilcev, ki bi bili v normalni državi drugače obravnavani in obsojeni zaradi težkih zločinov, ki so danes slovenski javnosti znani,« je kot peto stvar, ki jo moramo narediti, da nam bo v Sloveniji bolje, opisal Janša.

Ob koncu je Janša še dejal, da ni nič kaj slabega, če mladi odidejo v tujino po znanje in izkušnje ter se nato vrnejo domov, kar je za našo državo lahko dodana vrednost. Slabo pa bi bilo, če se mladi ne bi vrnili. Na tem mestu je opozoril tudi na dejstvo, da mladi v Sloveniji težko pridejo do stanovanja in da je tudi to po njegovi oceni eden izmed vzrokov, zaradi katerega mladi odhajajo v tujino.

Aleš Primc, predsednik stranke Glas za otroke in družine se je uvodoma z nekaj anekdotami spominjal Ivana Omana. Dejal je, da kljub temu, da je Ivan Oman mislil, da v Sloveniji še 50 let ne bo demokracije, moramo ostati optimisti in delati v smeri pozitivnih sprememb, ki bodo same prišle. Po njegovem morda že na naslednjih volitvah. Primca močno skrbi nizka slovenska rodnost in dejstvo, da mladi kruh iščejo v tujini. Vse prisotne je pozval, da je treba pomagati, da mladi ostanejo v Sloveniji, kar je naloga politike in vseh nas. »Ko bo na oblasti desna vlada, bomo Slovenijo spet naredili prijazno, da si bodo mladi želeli ostati,« je zaključil Aleš Primc.

»Ivan Oman je eden izmed največjih Slovencev vseh časov. Škoda se mi zdi, da Oman ni popeljal DEMOS-a na prve volitve, da ni bil tista prva izbira, čeprav sem prepričan, da sta bila s Pučnikom dobra ekipa. Bil je kristjan in velik domoljub in ne na način da je razlagal, da je to bil, ampak je to živel, kar je vleklo ljudi zraven,« se je Omana spominjal predsednik SLS Marjan Podobnik, ki je mnenja, da morajo stranke z enakimi temelji kot sta krščanstvo in domoljubje, stopiti skupaj, kar bo signal ostalim, da se umaknejo. »Zavedati se moramo, da DEMOS ni bil združba enakih strank, bil je združba različnih strank, ki so jim bili skupni temeljni cilji tako močni, da smo zavestno sprejeli te razlike in zaradi razlik, ki smo jih imeli, smo lahko nagovorili širši spekter ljudi,« je dejal Podobnik.

Prisotne je nagovoril tudi nekdanji evropski poslanec Lojze Peterle, ki je spomnil na nekatera dejstva osamosvajanja, ki tonejo v pozabo. Po njegovem mnenju so bili temelji DEMOSA postavljeni na enem izmed sestanku, ki je potekal na kmetiji Ivana Omana. »Pred 30 leti so bile zadeve jasne, ali nadaljujemo zgrešeno zgodbo z Jugoslavijo, ali pa gremo v evropski smeri. Imeli smo Majniško deklaracijo in Temeljno listino, ki je hotela drugačno Jugoslavijo, mi pa smo z Majniško deklaracijo rekli, da hočemo demokratično in suvereno Slovenijo. Danes te jasnosti ni,« je povedal Peterle in dodal, da še vedno nismo presekali s totalitarno preteklostjo.

Vir: sds.si

Spodaj si lahko ogledate FOTOGALERIJO.

nazaj na vrh