Finančni ministri EU potrdili pripravljenost za dokončanje bančne unije

Simbolična fotografija Simbolična fotografija

Finančni ministri EU so v Sofiji pri razpravi o poglabljanju ekonomske in monetarne unije potrdili pripravljenost za dogovor glede preostalega dela zakonodajnih ukrepov za zmanjšanje tveganj v bančnem sektorju. Tako bi lahko voditelji EU junija sprejeli nekaj ključnih odločitev za dokončanje bančne unije, so sporočili s finančnega ministrstva.

Ministri so se na neformalnem zasedanju v bolgarski prestolnici, na katerem je Slovenijo zastopal državni sekretar na ministrstvu za finance Gorazd Renčelj, strinjali, da bo za dokončanje bančne unije, predvsem evropske sheme za jamstvo bančnih vlog kot njenega tretjega stebra, treba vzpostaviti okvir s kazalniki za ocenjevanje napredka pri zmanjšanju tveganj v bančnem sektorju.

Za Slovenijo bo pomembno, da sveženj pri regulaciji finančnih institucij, ki delujejo v več članicah, odraža ustrezno ravnotežje med matičnimi državami in državami gostiteljicami ter da se upošteva načelo sorazmernosti, ko gre za manjše in manj kompleksne finančno institucije, pravijo na ministrstvu.

Dokončanje bančne unije je pomembno za krepitev trajnostne konvergence v območju evra in EU. Slovenija se strinja, da je pogoj za realno konvergenco - približevanje k podobnim ravnem dohodka in višjim življenjskim standardom - polno integriran in dobro delujoč notranji trg, tudi ko gre za bančno unijo in unijo kapitalskih trgov. Prav tako mora biti po mnenju Slovenije konvergenca kot cilj vključena v koordinacijo ekonomskih politik v okviru evropskega semestra - predvsem ko gre za fiskalna pravila, Slovenija opozarja, da je prostora za izboljšave še veliko, zlasti v primeru manjših, odprtih gospodarstev, ki dohitevajo povprečje razvitosti EU.

Slovenija podobno kot še nekaj drugih držav članic vztraja, da ne gre opuščati ali šibiti kohezijske politike kot ključnega instrumenta, ki je že prinesel konkretne rezultate, ter da bi se moralo to odražati tudi v naslednjem večletnem finančnem okviru. Prav tako je po mnenju Slovenije smiselno pri krepitvi mehanizmov za spodbujanje strukturnih reform pozornost usmeriti zlasti k reformam, ki izboljšujejo potencial za rast gospodarstev.

Ministri so se poleg tega zavzeli za izboljšanje sodelovanja med finančnimi upravami v boju proti davčnim utajam in prevaram ter razpravljali o predlogu dveh direktiv s področja obdavčitve digitalnega gospodarstva.

Glede slednjega so se strinjali, da predstavlja predlog Evropske komisije dobro podlago za nadaljnje delo na tehnični ravni. Evropska komisija kot začasno rešitev predlaga sprejem direktive o skupnem sistemu davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev, kot dolgoročno rešitev pa sprejem direktive o določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s t. i. pomembno digitalno prisotnostjo.

Začasna rešitev bi se nanašala na storitve oglaševanja prek digitalnih medijev, spletnega posredovanja in prodaje nekaterih podatkov o uporabnikih, zavezanci za plačilo triodstotnega davka pa bi bila podjetja z globalnimi prihodki prek 750 milijonov evrov in hkrati prek 50 milijonov evrov prihodkov v EU.

Predlog za dolgoročno rešitev še ni zelo konkreten, pravi ministrstvo, je pa znano, da bo treba t. i. pomembno digitalno prisotnost jasno opredeliti. Ministri so se strinjali, da si je treba prizadevati za uveljavitev dolgoročne rešitve na globalni ravni z iskanjem konsenza prek Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, saj bi bila tako najbolj učinkovita.

Slovenija na dolgi rok podpira predvsem globalno rešitev, morebitne začasne rešitve na ravni EU pa bodo po njenem mnenju morale upoštevati globalni kontekst in ne bodo smele voditi k presežnim administrativnim bremenom za podjetja in davčne uprave.

Finančni ministri območja evra so se med drugim seznanili tudi s stanjem v Grčiji, ki naj bi poleti izšla iz tretjega programa pomoči, takrat pa naj bi bila sprejeta tudi odločitev glede prestrukturiranja grškega dolga.

"Ker je Slovenija v primerjavi z drugimi članicami v deležu BDP nadpovprečno izpostavljena do Grčije, si bo še naprej prizadevala, da se to dejstvo upošteva pri morebitnem prestrukturiranju dolga," so zapisali na ministrstvu.

Šef evroskupine Mario Centeno je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal, da mora Grčija pred izhodom iz programa pomoči, ki je predviden za 20. avgust, sprejeti še nekatere reforme. Ministri sprejetje reform pričakujejo do ministrskega srečanja, ki bo v Luksemburgu 21. julija. "Na podlagi uspešnega pregleda bo evroskupina junija določila vse elemente, ki lahko pospešijo izhod Grčije iz programa do avgusta," je dejal Canteno.

nazaj na vrh