Erika Dvoršak iz Brazilije za Demokracijo: Kar svet zdaj gleda, ni nič drugega kot okoljska pripoved, ki se uporablja kot instrument manipulacije v geopolitične namene

  • Napisal  Lucija Kavčič
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Erika Dvoršak (foto: osebni arhiv Erike Dvoršak) Erika Dvoršak (foto: osebni arhiv Erike Dvoršak)

O ohranjanju pragozdov v Amazoniji in življenju v Braziliji smo se pogovarjali z Eriko Dvoršak. Po njenem v svetu malo vedo okoljskih zadevah Brazilije, poročanja svetovnih medijev o požarih v Amazoniji pa so samo manipulacija v geopolitične namene. 

 

Kakšen problem predstavljajo požari Amazoniji? Kaj se dejansko dogaja? 

Ogenj v Amazoniji − zaradi kriminalnih dejanj ali naravnih vzrokov − ni nič novega za nas, Brazilce. Do požarov prihaja vsako leto, podatke lahko preverite na spletni strani brazilskega nacionalnega inštituta za raziskave vesolja. Vprašanje je, zakaj to šele zdaj postaja mednarodna novica. Do tega je prišlo takoj, ko je naš predsednik Jair Bolsonaro, ki je na oblasti le 8 mesecev, ustavil prenos sredstev Amazonskega sklada mednarodnim nevladnim organizacijam, ki naj bi delale za ohranitev gozda, ker niso pokazale zadovoljivih rezultatov ali pa ker je bilo nemogoče izslediti, kaj so delale s tem denarjem. Glavni mediji so na veliko pretiravali, nastala je kolektivna histerija, ki jo je sprožila množica starih in nesmiselnih fotografij. Šokantno je bilo videti slike žiraf, koal in levov, kot da je ta vrsta živali značilna za Amazonijo. Cel kup nesmislov! Res so bili požari, vendar je vlada sprejela varnostne ukrepe, da bi jih zadržala, sprejela je tudi mednarodno pomoč. Situacija je že pod nadzorom. Požari v Boliviji so veliko hujši, ampak to ni postalo novica.

Kaj je v resnici za poročili o požarih?

Kar svet zdaj gleda, ni nič drugega kot okoljska pripoved, ki se uporablja kot instrument manipulacije v geopolitične namene. Scientizem se uporablja za legitimizacijo mednarodne geopolitične agende, ki je v tem primeru nadzor virov energije. Slišimo vse vrste absurdov, kot je na primer ta, da so amazonski gozdovi pljuča sveta, da Amazonija proizvaja 20 odstotkov kisika na svetu in tako naprej. Amazonija predstavlja le 1 odstotek velikosti planeta. Kako to, da proizvaja 20 odstotkov kisika? Brazilci vemo, da je ta govor namenjen le internacionalizaciji našega ozemlja.  
Problem je, da sedaj ne gre za okolje niti za podnebje, ampak za brazilsko narodno suverenost. Brazilsko ozemlje je bilo zaradi naših naravnih virov vedno privlačno. V našem podzemlju je veliko kovin, ki jih nima nobena druga država. Največje rezerve urana na svetu so v Roraimi, na ozemlju plemena Yanomami. To dobro vedo Nemci, Kitajci, Norvežani in številni drugi. Kar je res problem, je število mednarodnih nevladnih organizacij, ki razmejujejo ozemlja staroselcev v Amazoniji in nezakonito izkoriščajo naše naravne vire.

(Več v novi številki revije Demokracija.)

nazaj na vrh