EKSKLUZIVNO! Lucija Š. Ušaj odgovarja odvetniški zbornici in novinarjem: »Nikoli ne bom stopila v bran nasilnežem, ki z migracijami skušajo svojo (ne)kulturo vnesti v naša življenja, kot nekaj normalnega.«

  • Napisal  Maja Viher
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Lucija Šikovec Ušaj. (Slika: arhiv Demokracije) Lucija Šikovec Ušaj. (Slika: arhiv Demokracije)

»Oba novinarja sta vam posredovala moj tvit, iztrgan iz konteksta. Ni prvič, verjetno pa tudi ne zadnjič. Prilagam vam celoten potek, da boste lažje razumeli morebiti šokantno vsebino, ki pa ravno s svojo šokantnostjo želi opozoriti na bistvo, to je na izvorno objavo, katere posledica je bil moj tvit. Gre za posnetek, na katerem moški, ki mirno, medtem ko klepeta po telefonu ali z drugim moškim, grobo vlači po tleh dvorišča ali terase mlado žensko na način, da si okoli roke ovije njene lase in jo z vso silo vleče po več metrov. Kot žensko, kot odvetnico, kot Evropejko in kot mamo me je vsebina tega tvita prizadela. Tako, kot bi morala vsakega izmed nas. (…) Trdno upam, da tudi vi ne, če nas že novinarji skušajo prepričati, da je islam s svojo nekulturo obogatitev Evrope. V tem je namreč bistvo,« je v odgovoru Odvetniški zbornici Slovenije zapisala odvetnica Lucija Šikovec Ušaj.

Lucija Šikovec Ušaj je na družabnem omrežju Twitter 8. septembra zapisala: »Vsi, ki podpirate migrante, ste v resnici pedofili, impotentni nasilneži, ki ustrahujete ženske, da sploh zmorete seksati z njimi, imate v resnici raje seks z mladimi fantki ali živalmi, da se ne osramotite ...« Po njej se je vsul plaz očitkov, na pritisk javnosti se je oglasila tudi Odvetniška zbornica Slovenije, češ da jim bo morala Ušajeva zapisano pojasniti.

Odgovor Lucije Šikovec Ušaj odvetniški zbornici objavljamo v celoti:

»Spoštovani kolegi,

najprej opravičilo, pošto sem prejela šele včeraj, ko sem bila na obravnavi v Novi gorici, zato vam odgovarjam šele danes. Moj odgovor lahko posredujete obema novinarjema, bom pa tudi sama poskrbela za objavo, saj, kot si verjetno lahko predstavljate, v korektnost obveščanja javnosti res močno dvomim. Dokaz, da je moj dvom še kako utemeljen, je seveda skrit ravno v teh dveh pismih.

Oba novinarja sta vam posredovala moj tvit, iztrgan iz konteksta. Ni prvič, verjetno pa tudi ne zadnjič. Prilagam vam celoten potek, da boste lažje razumeli morebiti šokantno vsebino, ki pa ravno s svojo šokantnostjo želi opozoriti na bistvo, to je na izvorno objavo, katere posledica je bil moj tvit. Gre za posnetek, na katerem moški, ki mirno, med tem ko klepeta po telefonu ali z drugim moškim, grobo vlači po tleh dvorišča ali terase mlado žensko na način, da si okoli roke ovije njene lase in jo z vso silo vleče po več metrov. Kot žensko, kot odvetnico, kot Evropejko in kot mamo me je vsebina tega tvita prizadela. Tako, kot bi morala vsakega izmed nas. Za nasilje nad ženskami, za njihovo zaničevanje, obrezovanje, kamenjanje, odvzemanje najosnovnejših človekovih pravic, poročanje mladih deklic, dejansko otrok, ki na poročno noč izkrvavijo, nimam prav nobenega razumevanja. Trdno upam, da tudi vi ne, če nas že novinarji skušajo prepričati, da je islam s svojo nekulturo obogatitev Evrope. V tem je namreč bistvo. Moški, ki vdirajo v Evropo, s katero so civilizacijsko in kulturno povsem nekompatibilni, se ob podpori medijev in levih strank ne bodo nikoli integrirali. Floskule, da se moramo na teroristične napade, na podivjane voznike, bombe, zabadanja na ulici, posilstva, žaljenje, otipavanje, …..navaditi, sprejeti in ga razumeti kot kulturno obogatitev, so zame žaljive. Četrto desetletje opravljam poklic odvetnice, pri delu se srečujem z najrazličnejšimi oblikami nasilja in tudi, če nasilje izvaja moja stranka, je prve lekcije o obnašanju deležna prav v moji pisarni.

Ali je moj tvit v skladu z našo etiko? Osebno mislim, da je. Podpiranje ravnanja, ki ga vsak Evropejec zavrača kot gnusno, pomeni soglašanje z njim. To vemo pravniki najbolje. Pri podpori, ki jo takšna vedenja dobivajo od različnih organizacij, pri tem pa jim mediji nekritično asistirajo, bo naša prihodnost črna. Mogoče ne moja, vsekakor pa mlajših od mene. Zakaj se ta podpora odvija, ali gre res za produkt frankfurtske šole marksizma, ali gre za Soroša, ali….ne vem. Verjemite mi, da si to vprašanje postavljam praktično vsak dan, ko preberem, da je kakšen migrant, prosilec za azil, svojo slabo voljo, depresijo ali dolgčas reševal z nožem na avtobusu, vlaku, ulici… Ne poznam odgovora, kar pa ne pomeni, da bom to kadarkoli podpirala.

Če menite, da je »šokanten« odgovor na neprimerljivo bolj šokanten videoposnetek zmanjšal ugled odvetništva, mi je lahko samo žal. Ugled odvetništva so verjetno zmanjšali naši kolegi v kazenskih postopkih zaradi milijonov, ki so izhlapeli in zaradi katerih je ostalo na cesti kar nekaj tisoč zaposlenih, v nobenem primeru pa ne klic v bran žrtvam. To je bil in je namen mojega tvita in tvitanja na sploh. Nikoli nisem vulgarna, nikoli ne pozivam k nasilju, pozivam k razumu, pozivam k temu, da si priznamo, da svet, ki ga puščamo našim potomcem, ni tako dober, kot je bil, ko smo mi, naša generacija, prišli.

Pa še stavek, ne vam, ker vi, vsaj tisti, ki se ukvarjate s kazenskim pravom, veste, ampak novinarjem. Med obsojenci, tudi za najkrutejša kazniva dejanja zoper življenje in telo, so na lestvici najnižje rangirani prav posiljevalci in pedofili. Tudi »naši« obsojenci imajo do tovrstnega ravnanja zelo podoben odnos kot jaz, upam pa, da lahko zapišem, kot mi.

Prilagam vam dokumentacijo, ki je izzvala mojo reakcijo, čeprav ne verjamem, da hodite po svetu slepi in gluhi in da vam prizori niso poznani. Mogoče vas bo tako zbrana šokirala. Nikoli ne bom stopila v bran nasilnežem, ki z migracijami skušajo svojo (ne)kulturo vnesti v naša življenja, kot nekaj normalnega.

 In zato bom vedno dvignila svoj glas v bran žrtvam. Upam, da, če bodo žrtve vaše mame, sestre, hčerke, prijateljice, sosede, se bo zanje zavzel poleg mene še kdo. Da ne boste uspeli utišati vseh in bili potem neprijetno presenečeni.

Tisti, ki me poznate, me poznate kot borko za svoje stranke, mogoče kdaj tudi grobo, mogoče kdaj ostro, nikoli pa ne primitivne ali škodoželjne. In na koncu, težko, da se bom pri teh letih spremenila. Tudi ne želim se, vsaj ne v smeri, da bi postala podobna tistim, ki me napadajo.

S kolegialnimi pozdravi!                                

Lucija Šikovec Ušaj«

nazaj na vrh