(EKSKLUZIVNO) Dosje "Franta" ali komu danes ukazuje direktor Adrie iz časa najhujše letalske nesreče v slovenski zgodovini? Takrat je umrlo 180 ljudi!

  • Napisal  Rok Krajnc / Nova24tv.si
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Na Menini planini sta bila skupaj: Milan Kučan in Franc Sever Franta (foto: printscreen) Na Menini planini sta bila skupaj: Milan Kučan in Franc Sever Franta (foto: printscreen)

V zadnjih mesecih vse večji vpliv pridobiva nekdanji partizanski komandant Franc Sever – Franta, ki mu v levičarskih krogih pripisujejo zasluge za domneven preboj 450 partizanov iz 12 tisoč nemških vojakov močnega obroča na Menini planini. Ta po vojni ni postal niti narodni heroj, še več, leta 1964 je izgubil tudi čin generala, nato pa se mu je kot direktorju Adrie pripetila še najhujša nesreča v zgodovini slovenskega letalstva. A danes ga kujejo v zvezde, prav rad pa ukazuje številnim politikom, čeprav uživa na račun pokojninske blagajne že skoraj 40 let. Ko ga je zmotilo poimenovanje kamniške knjižnice po pesniku Balantiču, naj bi na primer takratnega župana in sedanjega predsednika vlade Marjana Šarca želel “kar na gobec”, ta pa zdaj o njem govori le lepo, kot bi ga bilo strah. Pogosto ga je moč videti v Brglezovi družbi, poleg tega pa bo v novi namizni igri, s katero sprevrženi levičarji nameravajo poneumljati otroke, dobil tudi figuro s svojo podobo.

 

Tokrat prikazujemo zanimivo življenjsko zgodbo še pred nedavnim malo znanega partizanskega komandanta Franca Severja Frante, ki se v zadnjih mesecih vse pogosteje pojavlja v javnosti, s tem pa raste tudi njegova priljubljenost med slovenskimi levičarji. Kot je navajala TV Slovenija, kjer je bil prikazan 7. februarja 2017 v oddaji Spomini, se je Franta rodil leta 1923 v Št. Juriju pri Grosupljem, že leta 1941 pa se je pri osemnajstih letih pridružil partizanom. Med drugo svetovno vojno naj bi bil borec in kurir poveljnika partizanske vojske Franca Rozmana – Staneta, pozneje pa še komisar in komandant brigad, ki je sodeloval v mnogih bitkah. Kot njegov najpomembnejši uspeh se šteje preboj okrog 450 obkoljenih partizanov z zasnežene Menine planine, ki naj bi se uspeli prebiti skozi kar 12 tisoč nemških vojakov močan obroč.

O dogodkih na Menini planini je uporabnik družbenega omrežja Twitter Božidar T. Biščan zapisal: “Moja mama Amalija, takrat 15-letnica, je bila priča. Ko je kak dan pred prebojem ta Franta pri cerkvi v Okonini slekel in ustrelil vojnega ujetnika, kar je zločin, ki ne zastara. In danes temu podnu, ki ni spoštoval ženevskih konvencij, ponosno sedi slo PV!”

Spominskih slovesnosti na Menini planini se redno udeležujeta Kučan in Šarec
Prav na Menini planini zdaj vsako leto potekajo partizanske proslave, med drugim je tam reden gost zadnji šef slovenskih komunistov Milan Kučan, opaziti je bilo moč tudi zloglasno levičarsko evroposlanko Tanjo Fajon pa tudi Marjan Šarec se jih je udeleževal še kot kamniški župan, zdaj pa kot predsednik vlade. Tam se ne trudi skrivati svojega navdušenja nad revolucionarnim nasiljem in komunističnim sistemom: “In le tako bo potem Slovenija spet taka, kakršna je bila leta 1941, ko je bilo veliko ljudi, ki so zbrali pogum ne vedoč, kaj jih čaka, in tudi osvobodili Slovenijo in zaradi njih smo danes tukaj, da jim izkažemo to čast. Mi, ki ne vemo in nikoli ne bomo vedeli, kaj je to mraz, kaj je to lakota, kaj so to nečloveški napori in kaj je to, ko švigajo krogle okoli tebe. Mi lahko to samo poskušamo razumeti in jim izkažemo čast. Smrt fašizmu!” Že 1. julija 2017 se je prav tam zavzel tudi za omejevanje svobode govora: “Tudi danes potrebujemo preboj. Potrebujemo preboj iz vsesplošne apatije, zagrenjenosti, nezainteresiranosti in tudi sovražnih govorov in vnašanja razdora med slovensko družbo.”

Več si lahko preberete TUKAJ.

nazaj na vrh