Edvard Kadič za Demokracijo: Resnično samozavestna oseba ni agresivna, spoštuje čustva in meje osebnega prostora drugih ter je enostavna

  • Napisal  Gašper Blažič
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Edvard Kadič (foto: osebni arhiv EK) Edvard Kadič (foto: osebni arhiv EK)

Pogovarjali smo se z znanim komunikacijskim strokovnjakom Edvardom Kadičem, ki je razkril marsikatero zanimivo podrobnost iz svojega poslovnega življenja in tudi to, kaj je osnova dobrega nastopanja v javnosti.

 

Na spletni strani imate zapisano, da se ukvarjate s komunikacijo in z osebnostnim razvojem, zlasti pa z neverbalno komunikacijo. Bi lahko rekli, da se ljudje podzavestno odzivamo na neverbalno komunikacijo nekoga, ki javno nastopa? Denimo, da ima sicer dober govor, ampak izraža neko negotovost …

Seveda se tudi nezavedno odzivamo na neverbalno komunikacijo in to je do neke mere tudi njen namen. Ena od prevzetih in precej logičnih idej glede neverbalne komunikacije je, da je bila evolucijsko navzoča bistveno prej, kot pa se je razvil govor. Ne le da smo evolucijsko zelo dobro razviti za nezavedno spremljanje neverbalnih sporočil, na voljo imamo tudi t. i. zrcalne nevrone, ki v naši nevronski strukturi ves čas izvajajo simulacije občutij sogovorca. Na neki način sogovorca čutimo na tak način. Ko omenjeno dvoje, tj. sposobnost nezavednega prepoznavanja občutij in posrednega občutenja sogovorca, povežemo, nam sploh ni treba zavestno spremljati vsebine besed, da bomo vedeli, kako se nekdo počuti. V našem primeru torej, ali je negotov ali ne, saj bomo to nezavedno zaznali in prek teh občutij tudi zavzeli stališče do njegove vsebine.

Kaj vse zajema govorica telesa?

Govorica telesa zajema različne oblike oddajanja sporočil s pomočjo telesa. Govorimo torej o gestah, grimasah, različnih izrazih na obrazu, sestavljenih slikah celega telesa in njihovih spremembah ter zaporedjih, zamrznitvah, nadzoru prostora, dotikanju ipd. Ob tem pa h govorici telesa štejemo tudi vse dodatke na telesu, kot so npr. oblačila, frizura, tatuji, nakit ipd.

Pogosto lahko slišimo za t. i. Mehrabianovo pravilo, ki pravi, da je delež govorice telesa v celotni komunikaciji približno 55-odstoten. To je sicer le deloma res, vseeno pa je Mehrabianova študija konec 60. let prejšnjega stoletja pokazala, da govorica telesa zavzema pretežni del celotne komunikacije, seveda pa je vse skupaj močno odvisno od konteksta. Pri baletu gre npr. za 100-odstotni delež govorice telesa, pri pogovoru med prijatelji mogoče res 55-odstotnega, med poslovnimi partnerji na pogajanjih pa samo še 25-odstotnega. 

(Več v novi številki revije Demokracija.)

nazaj na vrh