Dvojna merila varuhinje pravic gledalcev

Ilikna Todorovski je pri svojem delu varuhinje pravic gledalcev hudo pristranska. Ilikna Todorovski je pri svojem delu varuhinje pravic gledalcev hudo pristranska.

Varuhinja pravic gledalcev varuje posvečene in napada takrat, ko to ustreza levi politični opciji. Je neke vrste razlagalec med dobrim in slabim, drugače povedano, razsoja, kdaj so bili programski standardi kršeni in kdaj ne. S svojim dosedanjim delom je dokazala, da so njena dejanja predvidljiva. Poglejmo si nekaj primerov. Izbrani so naključno in niso razporejeni po kronološkem vrstnem redu.

20. avgust 2017 - prispevek o spominski maši za spravo in slovesnosti ob 75. obletnici ustanovitve vaških straž v Rovtah na Logaškem, Dnevnik TV Slovenija, novinarka Barbara Renčof, urednik Valentin Areh

Na povsem korekten prispevek, šlo je bolj za reportažo, se je najprej mimo uredniških kompetenc grobo odzval generalni direktor Igor Kadunc, češ da prispevek ni bil profesionalen, saj vaških straž sploh ne bi smeli povezovati z dnevom spomina na žrtve totalitarnih režimov. Besede govorca na dogodku Franceta Cukjatija, da so bili domoljubni državljani prisiljeni v oboroženo zaščito slovenskih vasi pred revolucionarnim nasiljem, se mu zdijo zelo enostranske in bi »zahtevale ustrezno objektivizacijo«. Če tega format prispevka ne omogoča, bi jih bilo po njegovem bolje izpustiti (!).

Varuhinja Ilinka Todorovski v svojem poročilu ugotovi, da sta vsebini manjkala fokus in kontekst, ki bi zagotovila verodostojno informacijo iz novejše narodove zgodovine.

24. julij 2018, TV Dnevnik, prispevek o seji četrtnega sveta Mestne občine Maribor

Novinar Matej Korošec si v osrednjem TV Dnevniku privošči subjektivizacijo, ki je povsem v nasprotju z načeli novinarske etike

Sejo (na njej so razpravljali o naselitvi migrantov v Mariboru) je Korošec označil za »bruhalnik ksenofobije in nestrpnosti«, ob tem pa obtožil svetnike, da pojasnil niso »ne poslušali ne slišali«. Svoj komentar pa je zaključil z besedami: »Očitno namreč postaja, da bo strah pred tujci, ter politika sovraštva, ki jo v Mariboru širi mestni odbor SDS in njegov predsednik Zvonko Zinrajh, po uspehu na državnozborskih volitvah postal tudi glavni adut na bližajočih se lokalnih volitvah.«

Varuhinja do sedaj molči. Ni se oglasila, ni vzpodbudila niti razprave, kaj šele, da bi ugotovila kršitve novinarskih standardov.

2. junij 2018, Labirinti sveta, Radio Slovenija

Novinar Matej Šurc je oddajo, ki spada v zunanje politično uredništvo in v njej pričakujemo komentarje aktualnih dogodkov po svetu, zaključil: »…. tokrat ne smemo dovoliti, da se države (Slovenije) polastijo poraženci narodnoosvobodilnega boja in njihovi potomci s pohlepnimi klerikalci vred, ki državo potiskajo v mračno in zatohlo druščino višegrajske skupine«.

In kaj ob tem poreče varuhinja? Zapiše, da je komentar je tisti žanr, ki novinarjem omogoča, da podajo svoje subjektivno mnenje. Tudi na RTV Slovenija so – v skladu s poklicnimi merili in načeli novinarske etike – komentarji dovoljeni. Pri tem je bistveno, da je komentar podan tako, da gledalci – poslušalci – bralci RTV vsebin niso v dvomih, kaj od povedanega – zapisanega je dejstvo in kaj komentar. Komentar je hkrati tisti žanr, ki skoraj praviloma sproža odzive javnosti, saj neizogibno dregne v intimno cono gledalca – bralca – poslušalca, ga izzove k razmisleku, k strinjanju ali nestrinjanju. V pritožbah pa se – razumljivo – zopet zrcali oseben pogled na tematiko, v skladu s posameznikovim pogledom na svet, njegovimi vrednotami, velikokrat strankarsko, politično ali ideološko opredeljenostjo. Tako Varuhinja.

Zanimivo, ko gre za Šurca in blatenje »klerikalcev« in grdih »desničarjev« je vse dovoljeno v duhu pesniške svobode, a le dotlej, dokler vsebina povedanega ne teče v obratni smeri.

25 maj 2017, oddaja Osmi dan

Voditeljica in novinarka Polona Balantič je med odjavno špico dejala: »In ker je bil današnji dan nekoč Dan mladosti, se še enkrat spomnimo Tita, predvsem zaradi njegove samozavesti, zaradi katere je Jugoslavija bila, seveda ne zgolj zato, viden akter mednarodne politike. Vsi mi bi potrebovali pogumno držo, kakršno je Tito demonstriral že med vojno, ko je denimo Churchillu, ki mu niso bile povšeči njegove samostojne poteze, skorajda zabrusil: ´Tudi Churchill mene vpraša, kdaj naj potuje in kam?´«

In kaj je ugotovila varuhinja? Za mnenje je povprašala novinarko in urednico, ki sta ugotovili, da je bilo besedilo ob koncu oddaje Osmi dan 25. 5. 2017 napaka in da ni bilo napisano in izrečeno dovolj premišljeno, s polnim zavedanjem teže javne besede in družbene odgovornosti, h kateri so zavezani ustvarjalci vsebin na javni RTV – s poklicnimi merili in programskimi standardi. Varuhinja se s tem strinja in primer zapre, češ, da sta urednica in novinarka zadevo celovito pojasnili.

14 maj 2018, oddaja Studio City

V oddaji Studio City je Igor Vidmar dejal: …češ, vodja desne je tako spet menjal dlako, kot pred 14 leti«. V zadnjem delu pa avtor izpostavlja besede Erjavca, predsednika stranke Desus, da so edini pravi polnokrvni politiki on, Pahor in Janša. Vidmar ugotovi: »No, glede na vladne dosežke te trojice, gre kvečjemu za namig, koga naj ne volimo- vsaj če hočemo drugačno Slovenijo.«

In kaj poreče varuhinja na očitno politično motivirano izjavo na vrhuncu volilne kampanije?

»Odgovorni urednici Informativnega programa TV Slovenija Manici J. Ambrožič bom priporočila, da v uredništvu opravijo poglobljeno razpravo o komentiranju v obdobju volilne kampanje. Predlagala ji bom tudi, da kot pristojna za informativne vsebine na www.rtvslo.si razmisli o umiku kolumne.«

Nobenih kršitev standardov torej ni bilo, le leporečje v obliki priporočila.

28. februar 2018, oddaja Panoptikum

V oddaji Panoptikum je bila novinarka Špela Kožar vidno enostransko opredeljena, gosta Bernarda Nežmaha je prekinjala, ob napadalnih izjavah Svetlane Slabšak, pa ni odreagirala. Svetlana Slabšak je med drugim izjavila (govora je bilo o tem, ali so šle Prešernove nagrade v prave roke):« tudi sam vodja desnice je izjavil nekaj o tem, da te degenerirane umetnike je treba ven ali pa z njimi končati ali nekaj takega, saj končno rešitev večkrat slišimo na tej televiziji, termin končna rešitev.« Nadalje desnici pripiše lastnosti stalinizma in nacizma.

In mnenje varuhinje, ki komentirala pritožbo SDS.. »Tudi v primeru, o katerem pišete, o izrečenem s strani dr. Svetlane Slapšak, je šlo za osebno mnenje nastopajoče in nikakor za mnenje ali celo stališče javne RTVSLO«

Zanimivo, kako se po potrebi RTV distancira od izrečenega, češ da je za to odgovoren gost, v primeru Možine pa se mu podtika, da je gosta napeljeval na določeno vsebino in da zato nosi odgovornost. Dvoja merila, še enkrat več.

11. oktober 2017, Odmevi in neprimerno vodenje Tanja Gobec

Spomnimo se ponesrečenega vodenja Odmevov Tanje Gobec. Kakršenkoli vzrok je že tičal v ozadju, je bil pogled na ekran sila nenavaden.

Varuhinja je ob tem zapisala:

“Vsekakor pritrjujem, da je bil takšen nastop neprimeren za TV Slovenija; gledalci javnega medijskega servisa imate pravico do najboljšega možnega programa, vključno z najboljšim možnim podajanjem vsebin. Kot varuhinja pričakujem, da bo vodstvo RTV Slovenija storilo vse, da razišče dogodek in njegovo ozadje ter sprejme ukrepe, da se takšen 14 nastop/dogodek ne ponovi, in da se bodo vsi ustvarjalci RTV vsebin še bolj zavedali svoje odgovornosti do javnosti. Tako tisti, ki jih spremljamo na ekranu, kot tisti, ki jih ne vidimo, a ključno sooblikujejo televizijske programe. Kot izhaja iz sporočila, ki ste ga prejeli 16. oktobra, je vodstvo RTV napovedalo prav to: ukrepanje v skladu s postopki in pravili, ki so predvideni za take primere. Kot mi je znano, notranja preiskava poteka, nekateri ukrepi so že sprejeti. Tudi sama - ne le kot varuhinja, ampak tudi kot nekdanja novinarka in urednica ter kolegica Tanje Gobec - obžalujem, ker je do takšnega nastopa prišlo. Verjamem, da si vsi vpleteni, novinarka, urednica in celotna ekipa v ozadju, želijo, da bi lahko čas zavrteli nazaj. Žal to ni mogoče, tega ni mogoče doseči ne s protesti ne z naslajanjem nad tujo nesrečo.”

Skratka, rahla obsodba dogodka ob hkratni zaščiti Tanje Gobec. Pravilno in dober primer, kako je potrebno svoje ljudi vzeti v bran. Le, če to ne bi bilo selektivno. Medtem ko so bili v primeru vodenja Tanje Gobec standardi nedvomno kršeni, jih varuhinja ni ugotovila. Poudarjamo, prav je, da se novinarke ni na ta način kaznovalo, ne moremo pa mimo vtisa, da je bil odziv varuhinje glede na nekatere druge primere, tu izrazito pristranski.

15. maj 2017, Prispevek »Marko Perković Thompson«, Tednik

V pogovoru z Markom Perkovićem Thompsonom je urednik Tednika Igor Pirkovič sogovornika soočil z obtožbami in očitki, ki so se mu pripisovali. Sogovornik je nanje odgovoril. Korekten prispevek, ki v ničemer ne polarizira, niti se avtor do tematike ne opredeljuje.

A varuhinja spiše dolgo poročilo in ugotovi kršitev načel RTV. Med drugim zapiše:

»Menim, da se nespoštovanje najvišjih standardov in vrednot RTV Slovenija lahko ugotovi glede načel nepristranskosti, verodostojnosti, odgovornosti in pravičnosti, kot so opredeljena v točkah 1.2., 1.4, 1.5 in 1.6 v Poklicnih merilih in načelih novinarske etike v programih RTV Slovenija.**

Na podlagi zapisanega menim, da so kritični odzivi gledalcev upravičeni in da bi bilo nujno opraviti odprto notranjo razpravo o prispevku in odnosu do poklicnih meril ter tudi o razmerju med pravico do svobode govora in sovražnim govorom. Informativnemu programu TV Slovenija, vodstvu TV Slovenija in vodstvu RTV Slovenija priporočam, da spodbudi takšno razpravo, da o zadevi sprejme stališče in s tem v zvezi ukrepa.

Zanimivo, medtem, ko se v drugih primerih zaustavi ob potrebi za notranjo razpravo, v primeru Igorja Pirkoviča vodstvu priporoča ukrepe. In vodstvo seveda te priložnosti ne zamudi. Pirkovič mesece. kasneje ni več urednik Tednika, Jadranka Rebernik, ki mu je stopila v bran, pa pade kot odgovorna urednica Informativnega programa.

nazaj na vrh