Dr. Tamara Griesser Pečar: Še vedno velik del politike ni pripravljen obsoditi vseh treh totalitarizmov, ki so na slovenskih tleh povzročili toliko gorja!

  • Napisal  Metod Berlec
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar Foto: Polona Avanzo Zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar Foto: Polona Avanzo

Z zgodovinarko dr. Tamaro Griesser Pečar smo se pogovarjali o resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, Študijskem centru za narodno spravo, o deseti obletnici odkritja morišča v Hudi jami, delovanju vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, o arhivih in njenem znanstveno-raziskovalnem delu.

Gospa Griesser Pečarjeva, poslanci SDS so nedavno (že četrtič) vložili v parlamentarni postopek deklaracijo o evropski zavesti in totalitarizmu. s katero bi podprli resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, ki je bila sprejeta 2. aprila 2009. Zakaj je ta resolucija tako pomembna?

Pomembno je, da se zavedamo naše temne strani zgodovine, da ocenjujemo totalitarne pojave in totalitarne režime po enakih kriterijih ter da se, kot zahteva resolucija Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, tudi Slovenija sooči s kršitvami človekovih pravic in temeljnih svoboščin ne glede na to, kdo jih je zagrešil, ter da izdela register pojavov in žrtev vseh totalitarizmov na naših tleh. Zato bi resolucijo morali na državni ravni potrditi. Seveda se dogajajo zločini tako v demokratičnih kot tudi v totalitarnih sistemih, vendar je v totalitarnih državah zločin del sistema. Ne smemo prezreti, da je še vedno totalitarno zlo latentno navzoče, ker ga ni mogoče od danes na jutri izločiti, še posebej ne tam, npr. v Sloveniji, kjer odgovorni še vedno zanikajo zgodovinska dejstva. 

Proti sprejetju teh skupnih evropskih vrednot oziroma resolucije so na odboru Državnega zbora RS za pravosodje glasovali Socialni demokrati, Stranka modernega centra, Lista Marjana Šarca, Levica in Stranka Alenke Bratušek, kar pomeni, da so na izredni  seji državnega zbora o resoluciji samo razpravljali, ne pa tudi glasovali.  Kako to komentirate?

Nisem presenečena, saj smo že četrtič poslušali podobne argumente. Govorili so o tem, da nočejo poglabljati ideoloških nasprotij, da je državni zbor že pred desetimi leti vzel resolucijo na znanje, da zavračajo revizionizem in da bi se namesto s preteklostjo morali ukvarjati s prihodnostjo. Še vedno velik del politike ni pripravljen obsoditi vseh treh totalitarizmov, ki so na slovenskih tleh povzročili toliko gorja.

No, Socialni demokrati so ob tem v izjavi za javnost med drugim zapisali: »Socialni demokrati nikoli ne bomo iskali smisla v vračanju v preteklost zaradi preteklosti same. Še več, glasno in ostro bomo nastopili proti vsakemu poskusu spreminjanja zgodovine ne glede na to, kako zapleteni in boleči so za nas nekateri njeni deli. Zagotavljamo, da se bomo vsakič znova zoperstavili zmanjševanju pomena narodnoosvobodilnega boja ter na drugi strani poskusom relativizacije nacističnih in fašističnih zločinov. Na tej točki noben kompromis, iz kakršnega se je rodila tudi sama resolucija Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, za nas ni možen.« Kako to komentirate?

Že prizadevanja drugačnega, nepristranskega zgodovinskega prikazovanja dogajanj med drugo svetovno vojno v Sloveniji spremljajo politične kontroverznosti. Včerajšnja ideologija preprečuje prost in objektiven pogled na slovensko polpreteklost. Gre za popolnoma neustrezen očitek o revizionizmu v zgodovinopisju, ki se nenehno ponavlja iz leve politične opcije. Ne smemo pozabiti, da izhajajo slovenski Socialni demokrati iz komunistične partije, večkrat so se samo preimenovali, torej niso iz družine tistih klasičnih zahodnoevropskih socialnih demokratov, ki so komunizem ves čas zavračali. V Nemčiji socialni demokrati s prejšnjo komunistično partijo, ki se je prav tako večkrat preimenovala in se sedaj imenuje Die Linke, do sedaj niso hoteli skleniti niti koalicije.

Ste članica sveta javnega zavoda Študijski center za narodno spravo. Z njim sodelujete tako programsko kot strokovno. Kako ocenjujete desetletje njegovega delovanja?

Delo SCNR je bilo v celotnem desetletju delovanja pod vodstvom dr. Andreje Valič Zver izredno produktivno – čeprav je bil od vsega začetka pod udarom in so bili nenehni pozivi, naj se ukine. SCNR ima sicer več nalog, ena od glavnih je prav gotovo raziskava totalitarnih režimov in pojavov na slovenskih tleh. Znanstvenoraziskovalni program, ki ga financira Agencija za raziskovalno dejavnost in ga vodim že nekaj let, preučuje zgodovinsko-pravne vidike kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin na slovenskem ozemlju v 20. stoletju do sprejetja ustave. Ne raziskuje torej samo komunističnih zločinov, temveč tudi fašistične in nacionalsocialistične. Ker pa je bilo komunistično nasilje najmanj raziskano, je temu treba posvetiti več truda. Izdali smo številne znanstvene monografije in prispevke o medvojnem revolucionarnem nasilju, o preganjanju Judov, o komunističnem sodstvu in montiranih procesih, o mejah, o Demosu itn.

Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!

nazaj na vrh