Dr. Jože Dežman: : Na vojaškem pokopališču na Orlovem vrhu so skeleti pokopanih domobrancev! Povojna oblast je lagala, da jih tam več ni!

 Komemoracija na Orlovem vrhu 1. novembra 1944 Komemoracija na Orlovem vrhu 1. novembra 1944

Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, se je odločila za sondiranje območja vojaškega pokopališča na Orlovem vrhu. Prvo sondiranje je bilo opravljeno 7. novembra. Na začetku zunanjega obroča grobov so odkrili skrbno izpraznjeno krsto, zraven nje pa krsto, v kateri je bil nedotaknjen skelet.

Da bi dobili celovitejšo sliko stanja, so sondiranje ponovili 14.novembra. Pokazalo se je, da bil del  grobov izkopan. Iznos posmrtnih ostankov je bil opravljen malomarno, v krstah še ležijo posamezne kosti. V notranjem obroču grobov pa so grobovi še nedotaknjeni, je v sporočilu za javnost zapisal predsednik Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč dr. Jože Dežman.

 Izjava za javnost o vojaškem pokopališču slovenskih domobrancev na Orlovem vrhu:

Vojaško pokopališče za slovenske domobrance so na Orlovem vrhu uredili decembra 1943. Prvi pogreb je zabeležen 9.decembra 1943, zadnji pa 30.aprila 1944. Večji pogrebi so bili 18. decembra 1943 (34), 24.aprila 1944 (8), 19. novembra 1944 (12).  V popisih grobov najdemo vsaj 152 pokopanih, za okoli dodatnih 20 smrtnih žrtev pa bo potrebno še preveriti, ali so bili pokopani na Orlovem vrhu. Omenja se, da so kakega domobranca iz Orlovega vrha prekopali na Žale že med vojno.

Znane so številne domneve, kaj se je s posmrtnimi ostanki na Orlovem vrhu dogajalo po koncu 2.svetovne vojne. Skupno jim je prepričanje, da so bili posmrtni ostanki iz domobranskega pokopališča na Orlovem vrhu izkopani. Tako beremo, da so jih odpeljali v tovarno in predelali v klej , da so jih raztopili v apnenici,   da so jih vrgli v Savo, da so jih   odpeljali k sv. Urhu in jih pokopali kot žrtve, ki so jih umorili tamkajšnji domobranci. 

Leta 2001 so na republiški upravi za kulturno dediščino zatrjevali, da pokopališče na Orlovem vrhu ni locirano. V zbirki podatkov o prikritih moriščih in grobiščih pa je na osnovi vseh teh navedb ugotovljeno, da je bil iznos posmrtnih ostankov opravljen.

Predsednik Nove slovenske zaveze je pred kratkim izjavil, da »je bilo tam po podatkih mrliške knjige župnije sv. Jakob od novembra 1943 do aprila 1945 pokopanih vsaj 148 domobrancev. Njihove grobove je povojna komunistična oblast leta 1946 oskrunila, telesne ostanke so v naglici izkopali (domnevno nemški vojni ujetniki) in jih odpeljali neznano kam. Zdravnik dr. Tine Velikonja je večkrat poudarjal, da so pri tem naglem opravilu gotovo izpadle oziroma ostale v zemlji mnoge majhne kosti pokojnih, sploh pa se je glavnina njihovih teles spremenila v tamkajšnjo prst. Zato Orlov vrh nedvomno je vojaško pokopališče.« 

Avstrijski duhovnik, ki je bil leta 1945 vojni ujetnik v Borovnici, je povedal, da so jih vozili na Orlov vrh, da so izkopavali posmrtne ostanke. Da je domneva o manjših kosteh, ki naj bi ostale na pokopališču, možna, potrjuje izjava nekega političnega policista, zapisana leta 1995, da so nemški vojni ujetniki odprli grobove in pobrali le večje kosti.

Pobude civilnih združenj, da bi vojaško pokopališče na Orlovem vrhu uredili, postavili kapelo, so bile zavrnjene s političnimi kampanjami in tudi sodno odločitvijo leta 1996.

Več križev, s katerimi je skušala civilna družba po letu 1990 opozoriti na pokopališče  na Orlovem vrhu, so uničili.

Na vojaškem pokopališču so taborili taborniki, postal je prizorišče piknikov,  pasji poligon in sprehajališče.

Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, se je odločila za sondiranje območja vojaškega pokopališča na Orlovem vrhu. Prvo sondiranje je bilo opravljeno 7. novembra. Na začetku zunanjega obroča grobov so odkrili skrbno izpraznjeno krsto, zraven nje pa krsto, v kateri je bil nedotaknjen skelet. Da bi dobili celovitejšo sliko stanja, so sondiranje ponovili 14.novembra. Pokazalo se je, da bil del  grobov izkopan. Iznos posmrtnih ostankov je bil opravljen malomarno, v krstah še ležijo posamezne kosti. V notranjem obroču grobov pa so grobovi še nedotaknjeni.

Tako lahko domnevamo, da so mestne oblasti v Ljubljani leta 1945 sledile ukazu, da se grobovi okupatorjev in prebivalcev Slovenije, ki jih je pobila zmagovita komunistična stran, zravnajo z zemljo. Ker so verjetno domnevali, da bodo svojci na Orlovem vrhu pokopanih zahtevali dostop do grobov, so novi oblastniki začeli z izkopom posmrtnih ostankov, vendar ekshumacije niso opravili do konca. Razširili in ohranjali pa so laž, da na Orlovem vrhu posmrtnih ostankov ni več.  In jo pravzaprav s svojimi dejanji še danes branijo.

Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč bo ureditev vojaškega pokopališča na Orlovem vrhu in njegov vpis v register vojnih grobišč uvrstila v svoj program za leto 2020.

Dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč

nazaj na vrh