Dr. Ivan Štuhec za revijo Demokracija: Smrt prevari, svoboda narodu!

  • Napisal  Dr. Ivan Štuhec
Pralnica NLB Pralnica NLB Foto: Istockphoto/montaža

V zadnjih tednih se je odprla vrsta pomembnih vprašanj, ki zadevajo naše skupno dobro in s tem našo državo. Zato se lahko vprašamo, ali je res problem Magna in drugi tir in ali je res problem NLB in pranje denarja v njej.

Ne, nič od tega ni problem, to so samo simptomi načina upravljanja v tej državi in razumevanja državnih institucij. Verjetno ga ni med nami, ki bi nasprotoval podjetju, ki odpira nova delovna mesta, tudi ne proti izboljšanju infrastrukture in tudi ne proti dobremu delovanju bank. Okrog teh načelnih in splošnih dejstev obstaja veliko soglasje, še večje kot na plebiscitu. A kot je znano, se hudič skriva v malenkostih.

Ob odkritju pranja denarja v NLB se nihče v tej državi ni vprašal, kako to, da tega nista odkrila dva verzirana strokovnjaka za korupcijo Drago Kos in Rok Praprotnik, ki sta po končanju afere Patria postala specialista za našo osrednjo državno banko. Verjetno sta bila zadolžena za iskanje tistega, česar tam ni, pa lahko nastane, če se ustrezno medijsko prikaže. Verjetno sta bila zadolžena tudi za to, da tisto, kar tam je, pa bi lahko bilo nevarno, pospravita v ustrezen predal.

O meni gotovo nista nič našla, ker nisem bil komitent NLB. Imam pa prav te dni z njo zanimivo izkušnjo, ki pove nekaj o jedru problema te osrednje finančne ustanove. Dobil sem darilni ček v višini 1000 dolarjev za institucijo, ki jo vodim, pisan na moje ime. Najprej sem povprašal pri svoji banki, sedaj NKBM, ali lahko to unovčim. Odgovor je bil da ne. Obiskal sem nekaj tujih poslovalnic in nihče mi tega ni mogel urediti. Končno so mi rekli, da to lahko naredim samo na NLB. Zame kot državljana je bil to jasen signal. Monopolizirana banka v državni lasti ima popoln nadzor nad državljani, ki poslujejo s tujino.

No končno sem se podal v eno od njenih poslovalnic. Po skoraj polurnem čakanju pred okencem so me poslali k drugi osebi, ki bi naj to rešila. Tudi tam sem moral čakati naslednjih dvajset minut. Ko sem končno prišel na vrsto, mi je bilo rečeno, da je ta ček treba poslati v centralo, da dobim lahko popoldne odgovor, ali se bo dalo postopek speljati ali ne. Gospe sem se zahvalil, zapustil prostore najbolj poštene banke v Sloveniji, vrnil ček donatorju in mu sporočil, da živim v državi, kjer je darilni ček s 1000 dolarjev velik problem in da ga ne mislim unovčiti.

Tako se dela v tej državi z nami, navadnimi državljani. Medtem ko lopovi tega sveta lahko tiho in skrito poslujejo prek menda naše, slovenske banke, naše srebrnine ali kaj naj bi to bilo, je navadni državljan izpostavljen tipičnemu načinu delovanja v tej državi: potuj od okenca do okenca in se srečuj z nelogičnimi ovirami, da boš prišel do želenega cilja. Takšnega načina delovanja države in njenih institucij imajo državljani kmalu dovolj, razen tistih, ki od takšnega načina delovanja živijo. Žal je teh preveč.

Celoten komentar preberite v reviji Demokracija!

Dr. Ivan Štuhec

nazaj na vrh