(DOSJE ADRIE AIRWAYS, 4. del) Prodaja Adrie Airways povezana z iranskimi poslovneži in očitno tudi s pranjem denarja posameznikov iz afere Farrokh! So bile zato volitve 2014 ukradene?

  • Napisal  Peter Truden
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
(Slika: STA) (Slika: STA)

Letalski prevoznik Adria Airways je bil vsa leta od ustanovitve slabo upravljan, utapljal se je v dolgovih in nelikvidnosti. Država ga je prvič sanirala že v letu 1992, nato še večkrat, dokler ga niso leta 2016 pod vlado Mira Cerarja prodali investicijskemu skladu K4 Invest, ki je bil uradno v lasti nemške družbe AA International Aviation Holding oziroma posredno v pretežni lasti sklada 4K Investments, ta pa v posredni lasti iranskih poslovnežev.

Tudi zato je bilo treba ukrasti volitve 2014

Iranci so se za nakup Adrie Airways začeli zanimati že poleti 2015. Takrat sta tudi SDH in Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) objavila poziv za izkaz interesa za nakup večinskega svežnja delnic Adrie Airways. Na SDH, pri Lidii Glavina, so Iranci prek nemškega podjetja Air Global ponudbeno dokumentacijo prevzeli septembra 2015. Air Global je vodila Betty Yazdi, podjetje je imelo sedež v tovornem terminalu letališča v Frankfurtu. S tem je upravljala družba Fraport, ki je tudi lastnica brniškega letališča. Iranci so se nato uradno umaknili iz prevzemne igre, vstopil je sklad 4K Invest. Konec decembra 2015 sta ponudbi oddala dva sklada, poleg 4K Investa še nemški investicijski sklad Callista Private Equity. SDH se je odločil pogajati le s skladom 4K Invest, saj so v skladu Callista Private Equity zahtevali, da država v Adrio vloži štiri milijone evrov kapitala. Sklad 4K Invest pa je zahteval »le« 3 milijone evrov, milijon naj bi vložili sami.

Januarja 2016 je vlada Mira Cerarja nato potrdila predlog SDH in ta je z nemškim skladom 4K Invest podpisal pogodbo o prodaji. S tem je Adria Airways prešla v last projektnega podjetja AA International Aviation Holding. To je bilo ustanovljeno šele, ko je 4K Invest na SDH poslal zadnjo različico zavezujoče ponudbe za nakup.

4K Invest z le 25.000 evri osnovnega kapitala

Projektno podjetje 4K Invest, ki so ga v Nemčiji ustanovili le nekaj dni pred prodajo Adrie Airways, je imelo le 25 tisoč evrov osnovnega kapitala, končnih lastnikov sklada pa ni bilo mogoče najti. Nato je Siol.net aprila 2016 razkril, da se je sklad 4K Invest ukvarjal s prevzemi v energetiki, kemični industriji, farmaciji in trgovini. Z upravljanjem podjetij iz letalske dejavnosti pa ni imel nobenih izkušenj. Sklad je v poslovodstvo Adrie Airways začasno imenoval Arno-Christiana Schusterja, 33-letnega likvidacijskega upravitelja verige trgovin s pohištvom iz Estonije, ki jo je sklad kupil v letu 2015.

Sklad 4K Invest Adrio kupil za poslovneže iranskih korenin

Iz dostopnih podatkov in listih je bilo nadalje razvidno, da je sklad 4K Invest Adrio Airrways v resnici kupil za skupino poslovnežev iz Irana in državljanov evropskih držav iranskih korenin, ki imajo v lasti več podjetij za letalske tovorne prevoze po Evropi in Bližnjem vzhodu. Vsaj dva od teh poslovnežev sta bila tudi na seznamu ameriškega urada za nadzor premoženja iz tujine (OFAC), na katerem so posamezniki in podjetja, osumljeni financiranja terorizma. Ključni osebi sta bili Betty Yazdi in Ali Maddavi. Yazdijeva je bila tudi izvršna direktorica iranskega letalskega prevoznika Aban Air, ki je bil prav tako na seznamu ameriškega urada. Predsednik uprave Aban Air je Mahdavi, ki je bil prej tudi solastnik Everexa in direktor DFS Worldwide.

 Znane zgodbe sumljivih iranskih transakcij

Podjetji sta bili na seznamu Ofaca med majem 2013 in januarjem 2016, to je tik preden je sklad 4K Invest kupil Adrio Airways. Ameriška vlada je takrat ugotovila, da sta podjetji med drugim logistično oskrbovali iransko revolucionarno gardo, kršili sankcije z uvozom letalskih delov v Iranu, dobavljenih na podlagi ponarejenih potrdil. Imeli sta status podpornika terorizma.

Vse to nam je znano tudi iz pranja iranskega denarja sumljivega izvora prek Nove Ljubljanske banke (NLB) v višini milijarde evrov. Slednje je v prejšnjem sklicu parlamenta preiskovala preiskovalna komisija, ki jo je vodil Anže Logar. Vse to kaže, da je bila Slovenija močno vpeta v iranske posle.

Marko Jazbec že takrat napovedal umik sklada 4K Invest

Ob tem še spomnimo, da so o prodaji Adrie Airways na seji parlamentarne komisije za nadzor javnih financ na zahtevo SDS razpravljali že februarja 2016. Nekdanji predsednik uprave SDH Marko Jazbec je takrat razkril, da nemški kupec ob podpisu pogodbe ni predložil bančne garancije. K uresničitvi svojih obveznosti se je zavezal samo s pismom o izvršitvi jamstev. Prodajo so ocenjevali tudi v Komisiji za preprečevanje korupcije; predsednik Boris Štefanec jo je označil kot nepregledno. To pomeni, da je obstajalo veliko tveganje za korupcijo.

Marko Jazbec pa je že takrat potrdil možnost, da se bo sklad 4K Invest verjetno kmalu umaknil iz lastništva. Kar se je zdaj tudi zgodilo.

A vrnimo se k Irancem. Pomemben dejavnik pri upravljanju državnega premoženja Marko Jazbec je bil od konca leta 2009 do konca leta 2012 član uprave NLB. In to prav v času, ko je iranski državljan, domnevno poslovnež, Iraj Farrokhzadeh v NLB opral milijardo evrov iranskega denarja sumljivega izvora, ne da bi na to kdo iz NLB ali kako drugače sploh opozoril. Ko so se zbali, da bodo stvari prišle v javnost, pa je bančni račun prenesel na rusko območje.

Farrokhzadeh, ki je imel britanski potni list, je račun v NLB odprl 12. decembra 2008. Afera Farrokh je v Sloveniji kasneje odjeknila kot bomba. Izkazalo se je, da so vse institucije so za ta posle vedele, a so vse molčale. Molčali so v Uradu RS za preprečevanje pranja denarja, kjer svoje naloge niso opravili. Ne samo to, celo zavajali so domače in tujec službe. Ukrepali niso niti takratni vodilni na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), čeprav so za to vedeli. KPK je vodil Goran Klemenčič, vodja službe za nadzor in preiskave na KPK je bil Darko Stare.

Kasneje je postalo tudi bolj jasno, zakaj. Provizije iz tako opranega denarja so bile do 40-odstotne. Transakcije so drobili, prenakazovali na številne račune v tujini, tudi v ZDA, na račune z namišljeni imeni, kot je npr. Miki Miška, denar so odnašali v kovčkih.

Prvi del si lahko preberete TUKAJ, drugega TUKAJ, tretji del pa TUKAJ.

nazaj na vrh