Daniel Friberg za Demokracijo: Naši škodoželjni švedski politiki so te vrline uporabili proti nam, da bi lahko uvažali množice tujcev ter cenzurirali disidentske poglede in mnenja

  • Napisal  Andrej Sekulovič
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Daniel Friberg (foto: osebni arhiv D.F.) Daniel Friberg (foto: osebni arhiv D.F.)

Pogovarjali smo se z Danielom Fribergom, eno vodilnih osebnosti švedske desnice in avtorjem knjige Vrnitev resnične desnice, ki je bila prevedena v štirinajst jezikov.

 

Povejte nam, kdaj in kako ste prišli v stik z desnimi in identitarnimi idejami ter kdaj ste postali aktivni na desnici? 

Politično sem postal ozaveščen v svojih zgodnjih najstniških letih, ko sem prišel v stik z multikulturalizmom in sprevidel, da mediji lažejo in zakrivajo negativne posledice priseljevanja. Hotel sem izvedeti, zakaj to počnejo, zato sem začel zadevo raziskovati. Začel sem brati veliko knjig, zaradi česar sem sprevidel, da nam lažejo tudi glede mnogih drugih stvari. Da bi se bojeval proti tej lažnivi agendi, sem postal politično aktiven. Najprej sem se za nekaj časa pridružil stranki Švedski demokrati, vendar pa sem se kmalu odločil, da politika ni zame. Aktivnosti, ki oblikujejo mnenja, so se mi zdele veliko bolj privlačne, zato sem nekaj let kasneje ustanovil svojo prvo knjižno založbo in revijo s temami, kot sta priseljevanje in medijska propaganda, ki sem jo delil zastonj med študenti tretjih letnikov v naših dveh največjih mestih. To je bil začetek moje kariere v metapolitiki.

Kateri avtorji in misleci so na vas najbolj vplivali?

Na začetku so name vplivali predvsem švedski avtorji, nekateri od avtorjev zunaj Švedske, ki so v mojih zgodnjih letih prav tako vplivali name, pa so Richard McCulloch, Guillaume Faye, Alain de Benoist in Pierre Krebs.

Nam lahko poveste, kako je bila ustanovljena založba Arktos?

Vse se je začelo, ko smo se jaz in še trije člani »think thanka« Motpol, novembra 2009 sešli v Aarhusu na Danskem z namenom, da bi ustanovili novo založniško hišo. Jaz sem pred tem sedem let vodil švedsko založniško hišo »Nordic publishing« (Nordijske publikacije), vendar pa sem tako kot moji trije kolegi iz Danske in Norveške menil, da je čas za nekaj večjega. Tako je bila tisti konec tedna rojena založba Arktos. Izbrali smo ime in logotip ter določili splošne smernice. Takoj zatem smo začeli z agresivno strategijo vlaganja, tako da smo pridobili avtorske pravice za izdajo najpomembnejših knjig Alaina de Benoista in Guillaumea Fayea, s čimer smo si uspešno prilastili najpomembnejša dela Nove desnice kmalu po ustanovitvi založbe.

(Celoten intervju si preberite v novi številki revije Demokracija.)

nazaj na vrh