Dan pravosodja znova v znamenju ošabnega samozadovoljstva, pa tudi kritik; le kaj moti »hik« ministra Klemenčiča?

Vrhovno sodišče in ministrstvo za pravosodje sta včeraj na Brdu pri Kranju pripravila svečanost ob dnevu pravosodja. Vrhovno sodišče in ministrstvo za pravosodje sta včeraj na Brdu pri Kranju pripravila svečanost ob dnevu pravosodja. Foto: Matic Štojs Lomovšek

Vrhovno sodišče in ministrstvo za pravosodje sta včeraj na Brdu pri Kranju pripravila svečanost ob dnevu pravosodja. Kot poročajo mediji, je ob izpostavljenih izboljšavah v pravosodju minister za pravosodje Goran Klemenčič opozoril tudi na vrsto težav. Kritičen je bil do tega, da se nekatere spremembe, ki bi bile nujne za boljše delo pravosodja, ne izpeljejo.

Klemenčič je spomnil, da so v zadnjih treh letih spremenili procesno zakonodajo na civilnem področju, uveljavili kolektivne tožbe in spremenili materialno kazensko zakonodajo. Za nekatere spremembe pa ni bilo dovolj volje. Tako so nekatere ključne zakonodajne spremembe, tudi na področju kazenske in protikorupcijske zakonodaje, zataknile v parlamentu ali na vladi.

V tem mandatu tudi ne bo mogoče izpeljati projekta optimizacije sodne mreže. "Del politike si lahko oddahne in žal tudi nekateri v pravosodju. Bo pa ministrstvo skupaj s ključnimi deležniki iz sodstva pripravilo projekt pravosodne mreže zato, da bo lahko nekoč doživel svojo uresničitev," je izpostavil minister.

Zbrane je opozoril, da je naloga ministrstva izvajati tudi nadzor. "Ne bom pristal na to, da kot ministrstvo za pravosodje, javnost, poslanci ali kot vlada ne moremo vprašati sodišča, zakaj določeni postopki trajajo tako dolgo. Še vedno živimo v sistemu, kjer ministrstvo ne sme vprašati, zakaj odločitev o uvedbi preiskave, na primer za Teš ni sprejeta v skoraj štirih letih, in v katerem ministrstvo dobiva vprašanja, zakaj se nekdo sprehaja po Sarajevu in ne nastopi kazni na Dobu," je navedel.

Prepričan je, se morajo gradniki pravosodja začeti odzivati in utemeljevati svoje odločitve, sicer to počne politika. Kot je poudaril, slovensko pravosodje nikakor ni krivosodje, a je še vedno daleč od optimalnega. Ob tem se boji, da prihodnost slovenskega pravosodja ni dobra, če se njegovi gradniki "ne spravijo k sebi" in se ne odpravi status quo.

Tudi predsednik vlade Miro Cerar je v nagovoru pozval sodstvo in tožilstvo, naj nadaljujeta proces intenziviranja komuniciranja z javnostmi, saj lahko tako najbolje razložita svoje odločitve. Tega ne moreta dobro storiti niti vlada niti parlament, pogosto pa zaradi tega prihaja tudi do političnih izjav in izkrivljanj.

Cerar je sicer prepričan, da so pravosodne institucije v zadnjih letih močno izboljšale rezultate. Verjame pa, da vse še ni dobro in bo treba nadaljevati spremembe. "Prepogosto se dogaja in to je za ljudi zelo boleče, da so vložene ovadbe ali obtožnice in se potem več let ne zgodi nič," je opozoril.

Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je izpostavil, da je za delovanje sodne veje oblasti potrebno, da v okviru svojih pristojnosti delujejo vse tri veje oblasti. Zato mora zakonodajna veja storiti vse, da bo sodstvo lahko delovalo z optimalnimi obrati, vlada pa mora zagotavljati ustrezne vire.

"Zavedamo se seveda tudi svojih nalog," je dejal Florjančič, ki pa se je ob dnevu pravosodja bolj osredotočil na praznovanje in nagrajence. "Nagrajenci so živ dokaz, da pravosodje deluje in uresničuje svoje poslanstvo v naši družbi," je prepričan Florjančič, ki meni, da rezultati njihovega dela dajejo navdih novim generacijam sodnikov in tožilcev.

Medaljo za življenjsko delo na področju pravosodja so prejeli sodniki Maja Tratnik, Ivan Robnik in Marko Šorli ter državni tožilec Mirko Vrtačnik, medaljo za izjemne delovne uspehe in za uspešno končane izjemno zahtevne projekte pa sta prejela tožilec Jože Kozina in zapisnikarca Mojca Lozinšek.

Ne glede na to, da so bili govorniki v marsičem kritični do stanja slovenskega pravosodja, pa so se očitno znova izognili temeljnim problemom v zvezi z zlorabo pravosodja za politične obračune. Morda velja spomniti tudi na nedavno odpravljen suspenz nekdanjega generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja, pa tudi sodno prakso v primeru Zorana Jankovića, kar dokazuje, da v pravosodju še vedno obstajajo svete krave. Nasploh pa so sprenevedave izjave ministra Klemenčiča, ki je še ne tako dolgo nazaj izjavljal, da bodo v sodstvu padale glave, če določena oseba ne bo zaprta...

Sicer pa si lahko več utrinkov o včerajšnjem »prazniku« pravosodja ogledate v spodnji fotogaleriji.

nazaj na vrh