Črn scenarij v Makedoniji: socialistična vlada Zorana Zaeva z represijo nad opozicijo. Se uči od Cerarja in njegovih botrov?

Makedonski socialistični premier Zoran Zaev je nedavno obiskal Slovenijo. Se je šel učit, kako se preganja politične nasprotnike? Makedonski socialistični premier Zoran Zaev je nedavno obiskal Slovenijo. Se je šel učit, kako se preganja politične nasprotnike? Foto: Tamino Petelinšek / STA / KPV

Se še spomnite dramatične zamenjave oblasti v Makedoniji? 31. maja letos je z zelo šibko večino, 62 glasovi od 120 poslancev, makedonski parlament izglasoval novo vlado, ki jo je sestavil Zoran Zaev, vodja makedonske levice. Kot je znano, makedonski predsednik Gjorgje Ivanov kar nekaj časa ni hotel podeliti mandata Zaevu, ki sicer velja za ljubljenca mednarodne levice in njenega glavnega mecena Georgea Sorosa. Zaev si je podporo v parlamentu sicer pridobil s podporo strank makedonskih Albancev, ki imajo v Makedoniji znaten vpliv, zaradi česar je ravnotežje v tej jugovzhodno-evropski državi že vse od osamosvojitve od SFRJ leta 1991 precej šibko. Makedonija je sicer edina država, ki se je ob ločitvi od razpadajoče Jugoslavije izognila vojni, vendar pa je visoko ceno plačala kasneje, saj se v njej ciklično ponavljajo napadi albanskih skrajnežev.

Znano je sicer, da je do prvega večjega spopada prišlo že leta 2001, torej desetletje po osamosvojitvi Makedonije, ki ima zaradi spora z Grčijo v evidenci OZN še vedno naziv »Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija«. Spopadi so zajeli predvsem severni del Makedonije, ob meji s Kosovom - tam so namreč pripadniki albanskih gverilcev iz zasede ubili osem pripadnikov makedonskih oboroženih sil, nakar so v mnogih makedonskih mestih izbruhnile množične protialbanske demonstracije. Makedonci so vrnili udarec in albanske upornike porazili ter razorožili, a v začetni fazi so Albanci zavzeli Aračinovo, mesto, ki se nahaja samo deset kilometrov od Skopja, pri čemer so skrajneži celo grozili z množičnim napadom na prestolnico. Makedonijo je tedaj vodil predsednik Boris Trajkovski, ki je leta 2004 umrl v sumljivih okoliščinah v letalski nesreči v Bosni in Hercegovini. Spomnimo: na podobno sumljiv način je leta 2010 v letalski nesreči pri Smolensku umrl poljski predsednik Lech Kaczyński.

Usodna Tiranska platforma

Kasneje se je v Makedoniji spet vzpostavil mir, a ne prav za dolgo – pred dvema letoma so se znova vneli spopadi v mestu Kumanovo, kjer je padlo osem makedonskih policistov, mrtvih pa je bilo 14 teroristov. Operacijo je takrat sicer vodil makedonski premier Nikola Gruevski iz konservativne stranke VMRO-DPMNE. Mnoge preživele teroriste so sodišča v Makedoniji letos obsodile na dosmrtno zaporno kazen. Makedonski predsednik Gjorgje Ivanov je prav tako ostro obsodil tedanja dejanja teroristov in sicer kot poskus destabilizacije države, ogrožanje suverenosti ter ozemeljske celovitosti Makedonije. Prav to pa je tudi razlog, da Ivanov kasneje ni pristal na podelitev mandata za sestavo vlade vodji makedonskih socialistov Zoranu Zaevu, saj naj bi slednji albanskim političnim predstavnikom obljubil uresničevanje zavez iz t. i. Tiranske platforme, ki naj bi močno povečala vpliv Albancev v državi. Ena od zahtev v platformi je tudi, da bi albanščina postala drugi tuj jezik v državi. Za zdaj je albanščina kot uradni jezik navzoča samo v nekaterih krajih, kjer Albanci predstavljajo znaten delež prebivalstva. Uveljavitev Tiranske platforme v politiki pa bi dolgoročno lahko pomenilo razkosanje Makedonije in pripojitev njenih večinsko albanskih delov k Albaniji, kar je podoben scenarij kot pripojitev Krima, Sevastopola in nekaterih predelov vzhodne Ukrajine k Rusiji.

Talat Xhaferi je leta 2001 poveljeval albanskim gverilcem na severu Makedonije.

Talat Xhaferi je leta 2001 sodeloval v albanskem oboroženem uporu proti makedonskim oblastem. (foto: SRM / Wikipedia)

No, zanimivo pa je, da je po majski vojni v Kumanovem le nekaj mesecev kasneje Makedonija zavarovala mejo z Grčijo, od koder so močno pritiskali muslimanski migranti iz Bližnjega vzhoda. Makedonska vlada je svoje meje zavarovala precej bolje kot pa marsikatera članica EU, med drugim tudi Slovenija, kjer je vlada Mira Cerarja dopustila ilegalno prehajanje meje, migrante pa nato vozila naprej v Avstrijo. Nekatere, kot denimo razvpitega Ahmada Šamija, pa je zadržala kar v Sloveniji, navkljub povsem jasni odredbi sodišč, da se mora vrniti na Hrvaško. Prav tako pa je tudi vlada v Grčiji pod vodstvom razvpitega socialista Alexisa Ciprasa v državo in s tem na območje Evropske unije nekontrolirano spuščala cele množice migrantov. Prav dejstvo, da je Makedonija zavarovala mejo, pa je očitno močno vznemirila nekatere izpostave Georgea Sorosa, tako ameriškega veleposlanika v Skopju Jessa Baileya (ki je, jasno, prišel iz kadrovskega nabora prejšnjega predsednika ZDA Baracka Obame) kot bruseljske administracije, ki jo vodi razvpiti predsednik Jean-Claude Juncker. Slednji sicer sodi v kvoto Evropske ljudske stranke, a mnogi v tej politični skupini ne skrivajo več nelagodja zaradi obnašanja Evropske komisije, ki bi rada odžagala številne konservativne vlade, denimo na Poljskem, Češkem in Madžarskem. In je odigrala precej klavrno vlogo tudi v Makedoniji.

Terorist na čelu parlamenta?

A vrnimo se k notranjepolitičnim razmeram v Makedoniji. 11. decembra lani, torej pred skoraj letom dni, so bile v Makedoniji volitve, na katerih je znova zmagala VMRO-DPMNE. No, ne čisto zmagala, dobila je sicer največ glasov, vendar so jo pri sestavljanju koalicije ostale stranke pustile na cedilu. Sama z 51 poslanci od skupaj 120 poslancev v makedonskem parlamentu (sobranju) konservativci niso mogli sestaviti vlade, tri albanske stranke (DIO, gibanje Besa, Zavezništvo Albancev) pa so se povezale s socialisti, kar je pomenilo možnost izvolitve socialistične vlade ter odhod VMRO-DPMNE v opozicijo. Razmere so se še posebej zaostrile aprila, ko je parlamentarna večina za novega predsednika sobranja izvolila Talata Xhaferija iz stranke DUI. Slednji je tako postal prvi Albanec na čelu makedonskega parlamenta, kar pa ne bi bilo nič posebnega, če ne bi bil Xhaferi leta 2001 eden od poveljnikov albanske oborožene skupine Osvobodilna narodna vojska (ONA), ki se je takrat krvavo spopadla z makedonskimi varnostnimi silami. Takoj po izvolitvi Xhaferija (izg. Džaferija) na funkcijo predsednika sobranja so izbruhnile množične demonstracije, zgodil se je celo vdor v parlament, kar je bilo razumljivo dejanje zaradi velike prevare. Precej poslancev, med njimi tudi Zaev, je bilo ranjenih.

Svojo vlogo (večinoma umazano) pri tem pa je odigrala mednarodna politika s pritiski na makedonskega predsednika Ivanova, naj podeli Zaevu mandat za sestavo vlade in tako konča politično krizo. Ivanov je nato popustil, ob zagotovilu Zaeva, da ne bo uvajal določil Tiranske platforme. A kot je znano, je laž nesmrtna duša komunizma, Zaev pa je zvest učenec svojih komunističnih učiteljev. Pojav, ki ga sicer že dobro poznamo v Sloveniji, mar ne? Ob tem naj samo spomnimo, da sta se za ustoličenje nove socialistične vlade v Makedoniji še posebej zavzemala socialistično orientirana evropska poslanca iz Slovenije Ivo Vajgl in Tanja Fajon. Oba sta nedavno tudi branila socialistično vlado na Malti, kjer je prišlo do umora novinarke, ki je kritično poročala o oblastni korupciji.

V letih 2001 in 2015 so Makedonijo pretresli spopadi s skrajnimi albanskimi oboroženimi tolpami.

Leta 2001 ni dosti manjkalo do napada albanskih skrajnežev na Skopje. (vir: Wikipedia)

 

Ko se Zaev uči od slovenskih komunistov

Konec maja letos je bila vlada torej izvoljena, premier Zaev pa je nedavno obiskal tudi Slovenijo ter se sestal s Cerarjem – in to, zanimivo, ravno v času, ko je bila na dnevnem redu afera z nezakonitim ščitenjem migranta Ahmada Šamija. Kot je znano, je Cerar v znani komunistični maniri poteptal slovenski pravni red (in kasneje to storil še enkrat s podporo spremembi 57. člena ustave glede šolstva). Očitno pa se je prišel Zaev v Slovenijo podučit, kako obračunati s političnimi nasprotniki. In res, ni minilo niti 14 dni po obisku v Sloveniji, ko so v Makedoniji začeli z množičnimi aretacijami okoli 35 ljudi zaradi domnevnega vdora v parlament. Med aretiranimi je tudi nekdanji notranji minister Mitko Čavkov, poslanci Krsto Mukovski, Luben Arnaudov in Žaklina Stefanovska, igralec Vlado Jovanovski ter direktor zavoda za zdravstveno zavarovanje Sašo Strefanovski. Po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA so aretirali tudi nekdanjega vodjo operacij posebnih enot policije Mitka Peseva. Makedonsko tožilstvo je po poročanju STA kasneje v sporočilu za javnost sporočilo, da so prijeti osumljeni terorističnega ogrožanja ustavnega reda in varnosti. V skladu z makedonsko zakonodajo jim grozi zaporna kazen za najmanj deset let, navaja makedonska tiskovna agencija Mia in dodaja, da so viri na skopskem kazenskem sodišču potrdili, da so Čavkova in še nekaj posameznikom že pripeljali pred preiskovalnega sodnika. Kot pravijo naši viri, naj bi poslancem odvzeli prostost kljub imuniteti, aretirali pa so jih v zelo zgodnjih jutranjih urah in to celo vpričo otrok. Naši viri v Makedoniji zato opozarjajo, da to pomeni konec pravne države, saj so ljudi, ki so sodelovali na demonstracijah, predvsem znane Makedonce, obtožili terorizma, kar je dejansko zastraševanje cele države. 

Popolna degradacija demokracije in pravne države

Dejstvo je, da se je Zaev hinavsko zahvaljeval Cerarju za podporo pri približevanju EU ter zvezi Nato, očitno s figo v žepu, saj je vedel, da bo Evropska komisija, ki se intenzivno ukvarja s problematičnimi državami Višegrajske skupine (Poljska, Češka, Madžarska), vladajoče socialiste pustila pri miru, čeprav so na oblast prišli s prevaro. Očitno se pod novo vlado v Makedoniji načrtuje tudi ponovno odprtje balkanske migrantske poti, kajti nova vlada nima razlogov, da bi zadrževala migrante pred grško-makedonsko mejo, saj se ji gre za projekt »multikulturizacije« Evrope. Ob tem pa socialistična vlada v Skopju obračunava s protestniki na podoben način kot je leta 1988 komunistična oblast v Sloveniji nameravala izvesti množične aretacije, ki so se zaradi skupne akcije Odbora za varstvo človekovih pravic ustavile že v samem začetku. No, v Makedoniji je pred znamenitim »vdorom v parlament« (27. aprila letos) več tisoč državljanov kar 80 dni protestiralo proti uveljavitvi tiranske platforme. Kot pravijo poslanci VMRO-DPMNE, so tudi sami obsodili nasilje v parlamentu, vendar pa slednje ne sme biti opravičilo za uničevanje ustavnega reda na način, kot je to sedanja koalicija storila 27. aprila. Kot opozarjajo, so aretacije očitno del politične agende nove vladne koalicije, vse to pa se je zgodilo brez sodnih odločb in z neupoštevanjem ustavno zagotovljene imunitete poslancev. Gre torej za popolno degradacijo demokracije in pravne države. Demokratično izvoljeni poslanci in njihova svoboda političnega delovanja so namreč temelj vsake demokracije. To, da se poslance obtožuje terorizma, čeprav so se vedno prizadevali za vladavino prava in veljajo za ugledne ljudi u z družinami, je škandal prve vrste. Poslanci ob tem navajajo, da podpirajo vključitev Makedonije v EU, vendar politično preganjanje opozicije oddaljuje Makedonijo od tega cilja.

Bo Evropska komisija spet slepa in gluha?

Bo Evropska komisija tudi tokrat slepa in gluha? (foto: Amio Cajander / Wikipedia)

 

Za komentar smo poprosili tudi evropskega poslanca Milana Zvera, slednji nam je sporočil, da je o vsej tej zadevi obvestil generalnega sekretarja Evropske ljudske stranke Antonia Lopeza Isturiza, ob tem bo poskušala ELS vplivati na to, da EU, ki je za stanje v Makedoniji tudi soodgovorna, ukrepa.

Kakorkoli že, sedaj je na potezi EU. Bo tudi tokrat zamižala na obe očesi, tako kot je v primeru pranja iranskega denarja v NLB? Ali pa se bodo vazelin-birokrati iz Evropske komisije še naprej raje ukvarjali s Poljsko? Skratka, dvojna merila in sprenevedanje. 

nazaj na vrh