Civilne iniciative: Obmejne občine niso varne

Simbolična slika Simbolična slika

Prebivalcem obmejnih občin je dokončno prekipelo in tri civilne iniciative so poslale protestno pismo predsedniku republike Borutu Pahorju.

Civilna iniciativa za varovano mejo Ilirska Bistrica, Civilna iniciativa Bela krajina in Civilna iniciativa Škofije v svojem pismu opozarjajo, da so nastale na pobudo občanov, ki nasprotujejo izgradnji azilnih centrov za migrante v Jelšanah in Metliki ter nasprotujejo nastanitvi migrantov v objektih na Škofijah ter v Ankaranu. Njihov cilj je tudi, da dosežejo, da organi republike Slovenije začnejo dosledno spoštovati zakon o nadzoru državne meje (ZNDM-2), ki v drugem členu določa, da se nadzor državne meje opravlja z namenom da:

-zavaruje življenje in zdravje ljudi

-preprečuje in odkriva kazniva dejanja ter odkriva in prijema storilce teh dejanj

-preprečuje nedovoljene migracije

-zagotavlja varnost ljudi, premoženja in okolja

-preprečuje in odkriva druge nevarnosti za javno varnost in red.

Člani omenjenih civilnih iniciativ ugotavljajo, da so s pojavom nezakonitih migracij občanom Ilirske Bistrice, Bele krajine in obalnih občin kršene vse pravice, ki jim jih omenjeni zakon zagotavlja.

V pismu so hudo kritični do premierja Marjana Šarca, notranjega ministra Boštjana Poklukarja ter generalne direktorice policije Tanje Bobnar. Le ti namreč navajajo v svojih izjavah, da je Slovenija varna država. Omenjeni funkcionarji tudi trdijo, da se kazniva dejanja dogajajo in se bodo dogajala, kar pa ni razlog za trditve, da država ni varna.

Avtorji pisma jim oporekajo, saj pravijo, da v primeru vlomov v objekte v notranjosti države obstaja velika možnost, da jih bo policija preiskala in storilce prijela ter lahko lastnik svoje imetje uporablja naprej. Pri migracijah pa se vlamlja v vikende, lovske koče, lope in nenaseljene stavbe vsakodnevno, v nekatere tudi po večkrat, ko so škodo prejšnjih vlomov lastniki že odpravili. Teh vlomov policija ne more preprečiti in tudi praviloma ne more najti storilcev. To pa pomeni, da je lastnikom njihova lastnina trajno uničena in je ne morejo uporabljati.

Podobno je tudi v kmetijstvu. Migranti za svoje poti uporabljajo tudi bližnjice preko njiv, poteptajo pridelek in s tem povzročajo kmetom škodo. Na svoji poti tudi poškodujejo ograje na pašnikih, dodatna škoda pri tem pa je tudi živina, ki zaradi poškodovane ograje zapusti pašnik in popase njive ali pa se izgubi. Tudi v tem primeru policija ne more preprečiti škode, kmetje pa imajo problem pri uporabi svoje lastnine.

Nezakonite migracije vplivajo tudi na gospodarstvo občin in vrednost nepremičnih. Domačini so odkrili, da na več lokacijah, kjer so predvidene gradnje turističnih objektov potekajo migrantske poti, kar izkazujejo tudi kupi odpadkov v divjih taboriščih migrantov. Civilna iniciativa z Obale pa dodatno opozarja na probleme za turizem, ki bodo nastali z naselitvijo migrantov v objekte na Debelem rtiču. Turisti bodo zaradi varnosti pač počitnikovali drugje.  Za nameček pa civilne iniciative opozarjajo na padec cen nepremičnin, ki ležijo v bližini migrantskih poti, saj bodo nepremičnine, v katere se redno vlamlja popolnoma izgubile ceno, ker jih razumljivo nihče ne bo želel kupiti. Tudi odpadki na mestih divjih taborišč in počivališč nezakonitih migrantov se vse bolj kopičijo in predstavljajo ekološki pa tudi zdravstveni problem. Policija tega ne zmore preprečiti, še toliko bolj, ker je očitno, da migrantom pomagajo kriminalne združbe, kar dokazuje opreme in ponarejeni dokumenti, ki ostajajo na teh smetiščih.

V svojem pismu pa civilne iniciative omenjajo tudi psihološke vidike nezakonitih migracij. Opozarjajo namreč, da se vedno večje skupine migrantov gibljejo po obmejnih občinah, tudi desetine kilometrov v notranjost. Domačinom, ki jih srečujejo, je nelagodno, saj ne vedo, s kakšnim ljudmi imajo opravka, še posebno zato, ker je očitno, da migranti ne spoštujejo zasebne lastnine. Ljudi je tudi strah odhajati v gozd, še posebno to velja za ženske in otroke. Starši zdaj zaklepajo otroke v hiše, medtem, ko so se prej prosto igrali v okolici. Tudi ženske v osamljenih hišah je strah, ko ponoči skupine neznancev preverjajo, če je moč vstopiti v hišo. In na splošno za prebivalce naselij, kjer živi sto petdeset ali maj prebivalcev, ni prijetno, če se ponoči po njihovem naselju potika skupina stotih neznanih moških. Domačini pravijo, da so skupine, ki jih policisti zajamejo vedno večje, a so tiste, ki jih ne zajamejo, še večje. In glede na to, da se bliža obdobje lepega vremena, se bojijo, da se bo že tako veliko število nezakonitih migrantov še povečalo.

Zaradi vsega naštetega člani civilnih iniciativ ugotavljajo, da je kršen zakon o zaščiti državne meje, da občani na Obali, v Ilirski Bistrici ter v Beli krajini niso varni in zato pozivajo predsednika republike Pahorja, naj s svojo avtoriteto posreduje pri poslancih Državnega zbora naj prilagodijo zakonodajo, ki se nanaša na varovanje državne meje ter na vlado, da zagotovi potrebna sredstva za izvajanje nove zakonodaje.  

nazaj na vrh