Civilizacijske norme Marka Crnkoviča ali mokre sanje Večerovega kolumnista

  • Napisal  B.S.
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Oglas poleg kolumne Marka Crnkoviča je bil dovolj zgovoren - mokre sanje kolumnista. (Slika: Demokracija) Oglas poleg kolumne Marka Crnkoviča je bil dovolj zgovoren - mokre sanje kolumnista. (Slika: Demokracija)

Zadnji izliv modrih misli Marka Crnkoviča je bil sila poučen. Avtor se je odločil, da pokaže desnici kakšne so civilizacijske norme političnega in medijskega komuniciranja, pa je celotno desnico napočez označil kot sodrgo, primitivce, poniglavce. Tipična levičarska praksa, ko se dela eno in govori drugo. Če se dobro spomnim iz samoupravljanja s temelji marksizma, je takšno prakso Kardelj krstil za revolucionarano dialektiko, čeprav je meni takšna praksa bolj dišala po neke sorte šizofreniji, se pa seveda lahko motim in gre zgolj za navadno hinavščino.

Crnkovič je postrgel še z nekaj zanimivimi miselnimi obrati. Na začetku poziva na zaustavljanje, takorekoč odločen boj in zatrtje desničarske sodrge. Že v isti sapi bi pa desnico reformiral. Gre seveda za stare mokre sanje levičarjev, po katerih bi reformirana ti. žlahtna desnica po meri Murgel, enoglasno s strici iz ozadja prepevala kumbaya. Za finale pa bi Crnkovič desnico, pa magari žlahtno, itak ignoriral. Zdaj pa se znajdi, kaj človek pravzaprav hoče.

V glavnem pa se je iz Crnkovičevega pisanja dalo razbrati srd, ker nebodigatreba desničarji ne častijo po božje milih nam sindikatov javnega sektorja in še huje, najnovejših stvaritev slovenskih kulturnikov. Še zlasti pa je očitno obsodbe vredno popolno nerazumevanje desničarjev do psov doječih umetnic. Za kar jih je nedvomno povsem primerno označiti za stekle pse. Desničarje, da ne bo pomote. No, če smo že pri kulturi, bi morda lahko parafraziral Prešerna, da naj le stekli psi sodijo stekle pse. Dvorni pudlji nekako niso najbolj primerni.

nazaj na vrh