Bodoči premier Janša med ukrepi za soočanje z novim koronavirusom pogreša aktiviranje civilne zaščite

foto: Nova24tv foto: Nova24tv

Kandidat za novega premierja in predsednik SDS Janez Janša med ukrepi Slovenije za soočanje z novim koronavirusom pogreša pravočasno aktiviranje slovenske civilne zaščite, ki je po njegovem mnenju usposobljena za pripravo na morebitno eskalacijo problema. Opozoril je, da situacije ne bo možno obvladati, če bo eskalirala tako kot je v Italiji.

 

Iz Italije namreč poročajo o številnih okuženih z novim koronavirusom, v Sloveniji pa potrjenega primera okužbe za zdaj še ni, poroča STA. Vendar je po neuradnih podatkih že nekaj primerov okuženih.

"Če bo zadeva eskalirala, kot je v sosednji državi, potem situacije ni možno obvladati niti preko enega resorja niti preko razno sekretariatov niti preko sveta za nacionalno varnost," je opozoril. Obvladali bi jo lahko prek strukture, ki jo je Slovenija gradila desetletja za takšne primere in se je po Janševi oceni sposobna vsaj tako dobro in uspešno soočati z novim koronavirusom kot so se v sosednji državi.

Civilna zaščita ima po besedah Janše predvidene ukrepe za take primere, verjame tudi, da ima popolnjeno kadrovsko sestavo. Delovanje te strukture, ki v normalnih razmerah deluje kot uprava za zaščito in reševanje, se v primeru eskalacije spremeni v štabno delo, se pravi, da se aktivira državni štab za civilno zaščito. Tam so predvideni ukrepi, ki jih je treba v določenih situacijah sprejemati, je v izjavi v predsedniški palači pojasnil Janša.

Kot je še dodal, do zdaj ni zasledil nobenega obvestila, da je prišlo do pravočasnega aktiviranja.

Enote in službe civilne zaščite se praviloma organizirajo, kadar nalog zaščite, reševanja in pomoči ni mogoče opravljati s poklicnimi ali prostovoljnimi reševalnimi službami, je razvidno s spletne strani uprave za zaščito in reševanje.

Čebašek-Travnikova: Zdravnike je zaradi novega koronavirusa strah

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek-Travnik pravi, da je zdravnike zaradi novega koronavirusa strah, ker ni na voljo dovolj zaščitne opreme in tudi ne jasnih navodil, kam z bolniki, ki imajo sum okužbe s tem virusom. "Zadeve so neurejene, ponekod kaotične," je dejala v današnji izjavi za medije.

Po njenih besedah so nekateri zdravniki napovedali, da bodo zaprli vrata zdravstvenih ustanov in vanje spuščali bolnika po bolnika. Prej pa se bodo prepričali, kako vrsto obolenja ima.

"Strah ni iracionalen. Bojimo se na podlagi tega, kar je danes znanega o bolezni," je dejala. Ob tem je pojasnila, da 20 odstotkov okuženih zboli za hudo obliko pljučnice, smrtnost med starejšimi je višja od štirih odstotkov, pljučnica pa lahko prizadene tudi mlajše.

Pri tem novem koronavirusu je po njenih besedah glavna težava v tem, da je populacija še neimuna. Pri gripi je namreč del populacije precepljen, del prekužen, zaradi česar je možnost širitve bistveno manjša. Pri tem virusu pa ni zelo natančnih informacij.

Na vprašanje, ali slovenske oblasti ne jemljejo dovolj resno tega problema, pa je dejala: "Moje mnenje je, da jim še manjka, da bi jim lahko popolnoma zaupali." Pogrešajo predvsem redno obveščanje zdravstvenega osebja, organiziranost na področju nabave opreme, saj oblasti po njenem mnenju ne vedo, kje je kakšna zaščitna oprema in kje je manjka, pogrešajo še odzivnost na konkretne primere.

"Mi popolnoma zaupamo infektologom in vodstvom bolnišnic. Mislim, da je sekundarna raven dobro pripravljena in bodo zmogli poskrbeti ob primeru bolnika s koronavirusom. Še vedno nas pa skrbi primarna raven, torej vstopne točke in pomanjkanje navodil ob razpršenem delovanju," je dejala.

V zdravniški zbornici predlagajo, da bi bolnike s sumom na koronavirus pregledali na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Najprej bi jih pogledal epidemiolog, ki bi potem odločil, ali je treba vzeti bris. Če bi bil rezultat brisa potrjen, bi potem odločili, ali gre bolnik domov ali v bolnišnico.

Poudarila je, da Slovenija ni opremljena tako, da bi lahko na 55 vstopnih točkah na primarni ravni, kjer naj bi sprejemali bolnike s sumom na koronavirus, zagotovili opremo in znanje. Kot je poudarila, morajo vstopne točke imeti ločen vstop, česar na urgencah nimajo, ampak so lahko v stiku z ostalimi.

Tisti, ki jemlje bris od bolnika, mora biti za to usposobljen, da bi se izognili lažno negativnim rezultatom. Prav tako mora biti v zaščitnih plaščih in imeti očala. Tudi najboljših mask, ki so zanesljive, ni dovolj. Tudi zato je nesmiselno, da bi to opremo uporabljali na 55 vstopnih točkah. "Bolje je, da se prava oprema skoncentrira na tistih mestih, kjer bodo bolnikom nudili najboljšo oskrbo in jih usmerjali na prava mesta," je dejala.

Opozorila je, da niso bili povabljeni v nobeno skupino na državni ravni za ukrepanje ob novem koronavirusu, kjer bi lahko karkoli pomagali. Prav tako še nimajo odgovorov, ki so jih v ponedeljek zastavili ministrstvu za zdravje in Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje.

"Pripravljeni smo sodelovati in pomagati. Imamo informacije, ki jih v državnih organih nimajo, saj te informacije prihajajo iz osebnih vezi. V teh dneh smo izjemno dobro povezani s članstvom, zlasti na primarni ravni," je dejala.

Poudarila je, da se zavzemajo, da bi zdravstveni delavci delali v čim bolj varnih razmerah, da bodo lahko opravljali svoje delo. "Če bodo oni zboleli, kdo bo potem zdravil?"

Z Zdravniške zbornice Slovenije so za STA še sporočili, da so v stikih tudi z zdravniki iz tujine. O razmerah na Švedskem je tako zbornico obvestila zdravnica Damjana Palčič Berce, ki dela v regiji, ki je po njeni oceni enaka velikosti Slovenije. Po zdravničinih besedah so zdravstveni domovi tam prejeli "centralna podrobna navodila o tem, kako ravnati v primeru suma na okužbo s koronavirusom".

Javnost na Švedskem lahko informacije na to temo pridobi preko zdravstvenih spletnih strani in telefonske številke 1177. Na to številko morajo na Švedskem poklicati tisti, ki so bili na katerem od ogroženih območij in imajo znake in simptome koronavirusa. Ta številka je na voljo že vrsto let kot prva vstopna točka za zdravstveno svetovanje populaciji.

nazaj na vrh