Anže Logar: Čas je, da odgovorni za pranje iranskega denarja v NLB odgovarjajo

  • Napisal  Demokracija
Anže Logar Anže Logar Foto: arhiv Demokracije

Čas za čakanje in tiho kontemplacijo je minil, zato naj organi pregona primer končno podrobno, natančno in z vso dolžno skrbnostjo preiščejo.

Poslanci in poslanke so med drugim danes razpravljali o bistvenih ugotovitvah, do katerih se je preiskovalna komisija, ki jo vodi dr. Anže Logar, dokopala v zadevi suma pranja denarja v največji sistemski banki NLB.

»Pranje denarja je popularen naziv za proces, v katerem se opravijo finančne transakcije za prikrivanje pravega vira sredstev. Urad za preprečevanje pranja denarja ima na svoji spletni strani pod rubriko tipologije pranja denarja objavljene ključne karakteristike tovrstnega kaznivega dejanja, plasiranje sredstev, prikrivanje izvora denarja, integracija. Preiskovalna komisija se je ukvarjala s primerom Farrokh v Novi ljubljanski banki. V primeru Farrokh so prav vse tri opisane kategorije izpolnjene skoraj do pičice natančno, skladno z zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, imamo torej na pladnju utemeljen sum pranja denarja in financiranje terorizma,« je uvodoma dejal dr. Logar ob tem pa so odgovorni v Novi ljubljanski banki, na Uradu za preprečevanje pranja denarja, v Banki Slovenije in v politiki po njegovih besedah delovali po principu »nič ne slišim, nič ne vidim, nič ne govorim.«

Spomnimo. Nova ljubljanska banka je britanskemu državljanu iranskega rodu dve leti omogočala plasiranje sredstev iz Irana na račune v EU, Kanadi, Rusiji, Združenih državah Amerike in drugje. V dveh letih pride v Novo ljubljansko banko ena milijarda evrov sredstev, ta denar pa se prelije na približno 30 tisoč računov oziroma prejemnikov. Ob tem je potrebno poudariti, da je bil Iran v tistem obdobju pod posebnimi omejevalnimi ukrepi mednarodne skupnosti, iranska banka, preko katere je prišla večina sredstev, pa je bila celo od julija 2010 na seznamu družb, s katerimi se na območju EU ne sme poslovati.

Poročilo, ki ga je pripravila preiskovalna komisija, sestavljajo trije ločeni, a medsebojno povezani deli. Odprti del, kjer so informacije, ki so bile že javno objavljene, zaprti del, kjer opisujemo dogajanje znotraj Nove ljubljanske banke in ravnanje regulatorja ter predstavljajo bančno tajnost in tajni del, kjer so zavedeni obveščevalni podatki. Bistvene ugotovitve, ki so navedene na koncu odprtega dela, imajo in so natančno opisane v dveh zaprtih delih poročila in imajo konkretne primere za seboj.

Pri razpravi v javnem delu pa si bom dovolil še malce kreativnosti. Poslovno prakso v NLB v zvezi s primerom Farrokh bom predstavil na hipotetičnih primerih, ki pa morda niti niso hipotetični.

»Zanimivi so tudi prejemniki nakazil. Na podlagi seznama Farrokhzadehovih srečnežev je danes torej jasno, da Ana Karenina še živi, čeprav se je po Tolstojevem romanu v 70. letih 19. stoletja vrgla pod vlak. Morda se vam to zdi nenavadno celo sumljivo, odgovornim na Novi ljubljanski banki se ni zdelo. Ali pa naslednji podatek. Te informacije bodo najbolj veseli najmlajši. Superman obstaja. Živi v Nemčiji in živi od prodaje namigov. Financira pa ga nihče drug kot družba Farrokh oziroma ga je, kajti tuja banka zaradi sumljivosti preprečila nadaljevanje transakcij na njegove račune. Sedaj pa ne vem, kaj bolj zamerim državni Novi ljubljanski banki, da se odgovornim v NLB niti to ni zdelo sumljivo, da bi ustrezno ukrepali, ali pa to, da so pooblaščeni v NLB in posvečeni že v začetku 2010 vedeli, kje živi Superman pa so naše najmlajše puščali v nevednosti,« je prenakazila iranskega denarja slikovito razlagal predsednik preiskovalne komisije.

Do danes nihče ni ugotavljal odgovornosti

»Ravnanje Urada za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, z enim stavkom, ravnanje urada v zadevi Farrokh je bilo škandalozno, nevredno institucije, ki nosi takšno ime, neodzivno, celo mestoma zaviralno, nestrokovno, »šlampasto«, mimo načel javnih uslužbencev. Ampak tedanji direktor urada, gospod Andrej Plausteiner ima še vedno udobno službo na uradu. Samo v Sloveniji,« je opozoril dr. Logar za so na preiskovalni komisiji soglasno sklenili, da Urad za preprečevanje pranja denarja v konkretnem primeru ni opravil naloženih nalog, ravnal je površno, neprofesionalno, ni upošteval opozoril, ki so prihajala iz tujine, hkrati pa svojo nalogo nadzorne institucije opravlja izrazito pasivno. Za takšno ravnanje tedanji direktor nosi objektivno in subjektivno odgovornost.

Ravnanje regulatorja, to je Banka Slovenije. »Zanimivo, gre za milijardni posel, pa boste v dokumentih Banke Slovenije našli komaj kakšno omembo posla. Še en primer morda sindroma »malo manj slišim, malo manj vidim, nič ne govorim«. Čeprav je bil zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma sprejet že v letu 2007 pa regulator vse do avgusta 2010 pri poslovnih bankah tega področja ni sistematično preverjal. Ko je konec 2010 Banka Slovenije vendarle spisala odredbo o zadevi Farrokh, aprila 2012 pa sprožila prekrškovni postopek zoper odgovorne v NLB, je že junija 2012 potem vse skupaj ustavila. Umaknila vse prekrškovne zahtevke in zaprla odredbo. Krasen svet, kjer ti ni treba raziskovati sumov v največji državni banki in ti zato nihče ne diha za ovratnik, čeprav si regulator in poklican ter plačan za to,« je dejal dr. Logar, zato so na preiskovalni komisiji soglasno sklenili, da regulator, to je Banka Slovenije, preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ni sistematično nadzirala. Dopustila je, da je imela največja državna banka nedelujoč sistem preprečevanja pranja denarja, s tem je Banka Slovenija opustila svojo regulatorsko vlogo in povzročila sistemsko tveganje na slovenskem bančnem trgu.

Ravnanje Nove Ljubljanske banke. »Bi znali ugotoviti, katera družba izvede največ plačilnega prometa preko Nove Ljubljanske banke, kar 5 % celotnega plačilnega prometa, ki ga izvaja ta banka? Telekom, Krka, morda Gorenje? Telekom bi bil verjetno kar varna stava, glede na to, da telefoniramo z njegovimi telefoni in da je veliko podjetje. Narobe. Največ plačilnega prometa je v NLB leta 2010 ustvarilo podjetje iz davčne oaze. Ne boste verjeli, sliši na ime Farrokh. Če vam povem še to, da je ustanovni kapital tega podjetja znašal natanko dva dolarja, me morate vprašati, kako pa je možno, da družba iz davčne oaze z dvema dolarjema ustanovnega kapitala preko največje državne banke v bančni sistem spravi eno milijardo evrov pa se nikomur v NLB to ne zdi sumljivo? In potem vam odgovorim, ne vem. Vem pa, da je že skrajni čas, da odgovor na to najdejo organi pregona,« je poudaril dr. Logar, zato so na preiskovalni komisiji soglasno sklenili, da je bil v NLB v tistem obdobju praktično nedelujoč sistem preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, za kar tedanje uprave nosijo objektivno in subjektivno odgovornost ter da je bila uprava banke podrobno seznanjena s poslovanjem družbe in da se je kljub opozorilom internih struktur ta posel lahko nadaljeval zgolj zaradi podpore uprave.

Politična odgovornost. »O poslovnem sodelovanju državne NLB in družbe Farrokh ter mednarodnih tveganjih, ki so s tem povezani, so bili podrobno obveščeni predsednik republike Danilo Türk, predsednik Vlade Borut Pahor, minister za finance Franci Križanič, pravosodni minister Aleš Zalar, notranja ministrica Katarina Kresal. Mislite, da je kdo kaj ukrepal? Ne, nihče od njih. Niso obvestili ne KPK, na katero so takrat toliko prisegali, ne tožilstvo pa bi že iz higienskih razlogov morali. Zakaj niso opozorili tožilstva? Spet ne vem. Vem pa, da jih o razlogih tudi danes nihče ne povpraša, pa bi jih moral,« je bil jasen dr. Logar, zato so na preiskovalni komisiji ugotovili, da je bil celoten tedanji politični vrh podrobno obveščen o sumih, ki spremljajo poslovanje komitenta Farrokhzadeh z državno NLB, a ni ukrepal. Pri tem nosi subjektivno in objektivno odgovornost, ker je opustil dolžno ravnanje.

Ob tem je potrebno poudariti, da do danes še prav nihče ni odgovarjal v omenjeni zadevi, so pa bili nekateri nagrajeni. Vodja podružnice NLB Ljubljana center, kamor je spadala poslovalnica, preko katere je posloval Iraj Farrokhzadeh, je bila Tanja Ahlin. Bila je podrobno seznanjena s primerom, saj je sodelovala na kriznih sestankih na temo Farrokh, ker je bila tudi prejemnica interne revizije NKLB na to temo. V vmesnem času je napredovala do mesta direktorice, odgovorne za poslovno mrežo NLB.

In še drug primer. V KPK je takrat sedel tudi Rok Praprotnik. Čeprav se je KPK z zadevo ukvarjala v sklopu postopka ugotavljanja domnevno koruptivnega ravnanja poslovodnih oseb v NLB pa v kasnejšem poročilu na podlagi te preiskave zadeva Farrokh ni omenjena niti z besedico, je pa pred dokončanjem tega poročila mesto visokega menedžmenta v hierarhiji NLB dobil ravno član vodstva KPK Rok Praprotnik. Postal je predstojnik centra za skladnost poslovanja, kateremu neposredno podrejen je pooblaščenec za preprečevanje pranja denarja. »Je po prihodu na NLB Rok Praprotnik odprl preiskavo? Odgovor je ne,« je spomnil dr. Logar. Nerazumljivo je tudi, zakaj se za prijavo primera tožilstvu nista odločila druga dva tedanja člana KPK – Goran Klemenčič, aktualni pravosodni minister, in Darko Stare, nekdanji vodja Službe za nadzor in preiskave na KPK in današnji Klemenčičev državni sekretar. Oba sta bila s strani žvižgača podrobno obveščena o primeru, KPK pa je v preteklosti tožilstvu prijavljala bistveno blažje prekrške. Velja spomniti tudi na pravno bitko preiskovalne komisije s sodnico Dešo Cener ob začetku delovanja, kjer sta se Klemenčič in Stare v stališču Vlade Republike Slovenije pred Ustavnim sodiščem postavila na stran okrožne sodnice Cenerjeve, češ da preiskovalna komisija nima pravice zaseči kreditnih map NLB.

Zaradi odkritja preiskovalne komisije sta policija in tožilstvo ponovno odprli preiskavo, ki ni zastarana in še nekaj časa ne bo, se pa mudi zaradi drugega razloga. »Po internih pravilih v NLB brišejo vso dokumentacijo po preteku desetih let. S koncem 2018 bodo začeli, verjemite mi, zelo vestno brisati vso dokumentacijo od vsakega od 30 tisoč nakazil, elektronska sporočila, sklepe in ostale pomembne dokumente, ki omogočajo rekontrukcijo poslovnega odnosa med NLB in Iraj Farrokhzadeh. In če se organi pregona ne bodo podvizali, bo ta dokumentacija za vedno izgubljena,« je opozoril dr. Logar.

V Slovenski demokratski stranki se strinjamo z ugotovitvami preiskovalne komisije in jih podpiramo. »Čas za čakanje in tiho kontemplacijo je minil. Od organov pregona pričakujemo, da bodo primer podrobno, natančno in z vso dolžno skrbnostjo preiskali in ne tako kot v prvem poizkusu leta 2011,« je zaključil dr. Logar.

nazaj na vrh