Planinska zveza opozarja: Za zimski obisk gora je ključno poznavanje razmer, oprema in usposobljenost

  • Napisal  STA, G. B.
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
foto: Wikipedia foto: Wikipedia

Predstavniki Planinske zveze Slovenije so ob začetku zimske sezone danes na Krvavcu prikazali opremo in veščine za obisk gora pozimi. Vsem, ki se odpravljajo v gore, svetujejo, naj se pozanimajo o trenutnih razmerah v gorah, koliko je snega in kakšen je. Hkrati je treba imeti s seboj pravo opremo in jo znati tudi uporabljati.

 

Načelnik vodniške komisije Planinske zveze Slovenije (PZS) in inštruktor planinske vzgoje Franc Gričar je pojasnil, da je najpogostejši vzrok za nesreče zlasti v zimskem času še vedno neprimerna uporabe opreme. Največkrat prihaja do zdrsov, včasih tudi kljub uporabi derez, ker jih ne znamo pravilno uporabljati, ali pa namesto pravih derez uporabimo derezice.

"Dereze uporabljamo za hojo v gore, kjer sta sneg in led, derezice pa v mestu, ko gremo v trgovino, da ne pademo na poledenelem pločniku, lahko jih denimo uporabimo tudi, ko hodimo po kakšni zasneženi gozdni cesti, za vse ostalo pa niso primerne," je opozoril strokovni sodelavec PZS in gorski reševalec Matjaž Šerkezi in dodal, da je lani kar nekaj ljudi umrlo zaradi uporabe derezic, ki se ob večji obremenitvi lahko snamejo in človek zdrsi po pobočju.

Ob uporabi derez je v rokah treba imeti tudi cepin, nikakor pa ne pohodnih palic, je opozoril Šerkezi. Kot obvezno zimsko opremo je navedel še plazovni trojček, ki ga sestavljajo plazovna žolna, sonda in lopata. Poleg tega je treba imeti čelado, čelno svetilko in zaščitna sončna očala. Prav pridejo tudi nož in železna rezerva, kot je na primer kakšna čokolada, ter izolacijska steklenica.

Posebej je Šerkezi opozoril na uporabo planinske karte oziroma planinskega zemljevida območja, na katerega se odpravljamo, saj se dandanes vse prevečkrat odpravljamo v gore samo z mobilnim telefonom, ki pa se mu lahko zlasti v zimskem času hitro izprazni baterija. Pri tem je treba paziti tudi, da je karta novejša, saj včasih pride do sprememb poti v naravi.

Hkrati je ob obisku gora treba vedeti, kakšne so razmere, koliko je snega in kakšen je, ali je napihan ali že predelan. "Vsakemu, ki nima veliko izkušenj z gibanjem v gorskem svetu, še zlasti pozimi svetujemo, da gre na turo z gorskim vodnikom ali pa se udeleži kakšnega tečaja oziroma usposabljanja," je izpostavil Gričar.

Opozoril je tudi na nevarnost uporabe podatkov iz različnih družbenih omrežij, saj je te treba jemati s precejšnjo rezervo. Bolje je poslušati uradne napotke vremenarjev in poiskati informacije na spletni strani PZS.

Trenutno so razmere v gorah zelo spremenljive in na različnih pobočjih različne. "Na osojnih straneh je trd, zbit sneg in za prečenje takega pobočja je potrebna kompletna zimska oprema," je pojasnil Šerkezi. V nižjih predelih pa so planinske poti prekrite z listjem, pod katerim se skrivajo mokre korenine, skale in zaledenele zaplate, zato lahko hitro pride do padca.

V visokogorju nekje nad 1800 metrov velja tudi druga stopnja nevarnosti snežnih plazov po petstopenjski evropski lestvici. "Problem je napihan trd zbit sneg, nastajajo klože in če smučar ali planinec stopi na tako ploskev, se ta odtrga in skupaj z njim odpelje v dolino," je posvaril Šerkezi, ki je podal tudi priporočila za varno turno smuko.

Število nesreč v gorah iz leta v leto narašča. Letos je bilo v gorah že 587 reševalnih akcij, v nesrečah pa je umrlo 41 ljudi. Lani se je v celotnem letu zgodilo 537 nesreč z 31 smrtnimi žrtvami. "Številke niso spodbudne," je izpostavil Šerkezi in dodal, da so najpogostejši vzroki za nesreče še vedno prav slaba priprava na turo in nepravilna izbira ter uporaba opreme.

nazaj na vrh